okrogla_miza

Študentska anketa je mnenjska anketa, s katero študenti izražajo svoje mnenje o pedagoškem delu na vseh članicah Univerze v Mariboru. Anketa se izvaja v elektronski obliki. Njeno izpolnjevanje je za študente obvezo in anonimno. Vendar jo nekateri študenti jemljejo premalo resno, reševanje jim predstavlja velik odpor. O tem in še o drugih pomenih te raziskave je bilo govora na okrogli mizi o študentski anketi.

 

V torek, 14. maja 2013, ob 15. uri je v prostorih Filozofske fakultete Univerze v Mariboru potekala okrogla miza z naslovom “Študentska anketa: ali ji lahko zaupamo?”. Gostje okrogle mize so bili prof. dr. Zoran Ren iz Fakultete za strojništvo, izr. prof. dr. Matevž Bren iz Fakultete za varnostne vede, pomočnica glavnega tajnika za izobraževanje in študentske zadeve, mag. Andrejka Golob, ter prorektor za študentska vprašanja, Robert Presker.

DSC_0029

Okrogla miza se je pričela s pozdravom in uvodom Roka Hržiča, koordinatorja programskih vsebin pri Študentskem svetu UM, ki je nato tudi vodil diskusijo. Izr. prof. dr. Matevž Bren je nato izvedel kratko predstavitev o pomenu ECTS točk ter o raziskovalni nalogi, ki je bila izvedena na njihovi fakulteti. Ta je pokazala, da je študentska anketa šibko veljavna, ker ni prostovoljna, študenti pa dostikrat ocenjujejo glede na porabljen čas za učenje ter glede na ocene, ki jih imajo pri določenih predmetih.

Prof. dr. Zoran Ren je izpostavil pomembnost študentskih anket, saj naj bi le-te pomenile kazalnik  kakovosti Univerze. Pravi, da so ocene profesorjev nadpovprečne, v zelo veliko pomoč pa so mnenja, ki jih študenti zapišejo v anketah. Boljša univerza mora biti cilj nas vseh, saj bo le tako naša izobrazba v svetu veliko pomenila.  Ankete se je torej potrebno lotiti resno.

Iz poslušalstva je prišla celo ideja o izvajanju anket samo na kvalitativni ravni. Gosti okrogle mize so zagotovili, da bodo razmislili tudi o tem. Prav tako se je razpravljalo na temo ocenjevalne lestvice, ki se je iz 1 do 5 spremenila na -2 do 2. Prisotni so se strinjali z boljšo ustreznostjo slednje. Ocene so se z uvedbo te lestvice celo izboljšale.

Da optimalne ankete ni, je povedala mag. Andrejka Golob. So pa rezultati primerljivi in profesorji se ob prejemu slabih ocen dostikrat popravijo. Vsaka fakulteta mora vsako leto podati poročilo, kaj so naredili v zvezi s slabo ocenjenimi profesorji.
Eden od udeležencev je izpostavil tudi problem obveznosti reševanja za izvajalce, ki jih niso poučevali. Gostje okrogle mize so zatrdili, da so to zreducirali in se to ne bi smelo več zgoditi.

DSC_0027

Veliko vprašanje je predstavljala tudi anonimnost študentske fakultete. Glede na to, da se pred reševanjem vpišemo na AIPS s svojim uporabniškim imenom in geslom, mnogi mislijo, da bodo profesorji videli, kdo jih je ocenil slabo. Gostje okrogle mize so zagotovili, da temu ni tako, da je anonimnost stoodstotno zagotovljena.

Zadnja tema okrogle mize se je vrtela okoli smiselnosti ankete. Študenti pravijo, da kljub temu, da profesorja ocenijo slabo, ta še vedno predava. Povedano je bilo, da so ankete vsekakor faktor, ki pripomorejo k spremembam. Odgovornost je na nas, da jo bomo reševali ter povedali svoje mnenje. Potrebno je, da se dvigne zavedanje in kultura reševanja, da vemo, zakaj jih moramo reševati, da je to dobro za nas same in za naše naslednike.

Prof. dr. Zoran Ren je zatrdil, da smo študenti premalo zahtevni, premalo kritični. S tem naše delnice ne bodo rasle. V rokah imamo močno orodje, ki ga je potrebno prenesti na vse študente.

VIDEO 1

VIDEO 2

VIDEO 3

Tekst in foto: Barbara Vehovar

0 komentarjev

    Napiši komentar