1. Kako je sestavljeno vodstvo Univerze?

Vodstvo Univerze sestavljajo štirje organi: senat, študentski svet, rektor in upravni odbor. Vsak izmed njih igra drugačno, a pomembno vlogo v usmerjanju naše institucije.

  • Senat je najvišji akademski organ Univerze, ki predstavlja glas vseh sodelujočih – učiteljev, študentov in drugih sodelavcev.
  • Študentski svet je najvišje predstavniško telo študentov, ki skrbi za kvaliteten študij in odlično obštudijsko dejavnost ter vse ostalo, kar je študentom pomembno. Sestavljen je iz predstavnikov vsake izmed fakultet ter predsednika – prorektorja študenta.
  • Rektor je tako imenovani »akademski starešina« univerze in skrbi za to, da vse na Univerzi teče tako kot mora. Prav tako je varuh zakonitosti inštitucije. Rektor si v pomoč imenuje prorektorje za različna področja (npr. študijsko področje, raziskovalno področje, ipd.)
  • Upravni odbor skrbi za poslovanje Univerze ter ima končno besedo z upravljanjem njenega premoženja.

2. Kako je sestavljeno vodstvo fakultete?

Podobno kot je sestavljeno vodstvo univerze, deluje tudi fakulteta na manjši skali. Prav tako ima senat, študentski svet, ki ga pa vodi predsednik – prodekan študent, dekan z ekipo prodekanov ter poslovodni odbor, s funkcijami podobnimi zgornjim.

3. Kaj so ključni dokumenti, ki urejajo delovanje Univerze?

Kot vsi v naši državi, se mora tudi Univerza ravnati po veljavni zakonodaji – torej na podlagi Ustave in zakonov. Morda najpomembnejši zakon za naše delovanje je Zakon o visokem šolstvu (ali ZVis na kratko). Poleg teh pa si na Univerzi določimo tudi lastna pravila. Najpomembnejši dokument je Statut Univerze v Mariboru, ki vsebuje temeljna določila; neke vrste Ustavo, ki velja za učitelje in študente naše institucije. Poleg tega pa določena področja podrobneje uredimo s pravilniki – za nas študente morda najbolj zanimiv je Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja.

4. Kako postanem član študentskega sveta fakultete?

Mandat članov ŠS po fakultetah traja eno leto. Tako je vsako leto, ponavadi v novembru, objavljen razpis volitev v študentski svet tvoje fakultete. V njem so navedeni vsi roki, hkrati pa vsebuje tudi obrazce, ki jih je potrebno izpolniti; najpogosteje gre za obrazec o kandidaturi s tvojimi osnovnimi podatki, ki mu moraš priložiti še potrdilo o vpisu. Obrazca sta dveh vrst, ker so tudi člani ŠS fakultet dveh vrst. Polovica jih je predsednikov letnikov, druga polovica pa članov sveta letnika – tako ima vsak letnik vsake smeri fakultete v ŠS dva predstavnika. Kandidiraš lahko za predsednika letnika ali za člana sveta letnika. V kolikor si uspešen v prvem primeru, si avtomatsko tudi član ŠS fakultete. V drugem primeru je stvar nekoliko bolj zahtevna, saj ima vsak letnik štiri svetnike, ki skupaj s predsednikom tvorijo svet letnika. Tako moraš, v kolikor želiš biti član ŠS fakultete, z večino glasov biti izvoljen še na svetu letnika.

5. Koliko izpitnih rokov moram imeti na voljo?

Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ti zagotavlja vsaj 4 izpitne roke, od tega 1 v zimskem, 2 v poletnem in 1 v jesenskem izpitnem obdobju. Prav tako velja, da izpiti obveznih predmetov letnika ne smejo biti razpisani na isti dan, med dvema rokoma istega izpita pa mora miniti 14 dni.

6. Kolikokrat lahko pristopim k istemu izpitu, če sem neuspešen?

Če si se vpisal na Univerzo še v prejšnjem študijskem letu (torej 2010-11), imaš na voljo 8 pristopov. Za tem boš izpisan iz Univerze v Mariboru. Pred komisijo opravljaš obvezno šesti in vsak naslednji izpit, za katerega boš moral odšteti tudi določeno vsoto denarja (informacije v referatu za študijske zadeve fakultete).

Če pa si se vpisal na Univerzo v letošnjem letu (torej 2011-12), imaš na voljo 6 pristopov, čemur sledi zgoraj opisana sankcija. Pred komisijo opravljaš četrti in vsak naslednji izpit – ti so tudi plačljivi.

7. Kdaj se moram prijaviti na izpit oziroma odjaviti?

Odjava od izpita je možna dva dni pred izpitom, kar velja po vseh fakultetah Univerze. S prijavo je nekoliko drugače, saj lahko vsaka fakulteta zase določi prijavi rok. Ponavadi velja, da se moraš na izpit prijaviti vsaj tri dni pred izpitom.

8. Kako lahko višam oceno?

Pred zaključkom študija imaš pravico enkrat popravljati oceno vsakega predmeta. Število predmetov, ki jih lahko popravljaš v enem letu ni omejeno. Na tvojo zahtevo ali zahtevo nosilca je lahko višanje ocene tudi komisijski izpit. Nekoliko drugače je zadeve uredila Pravna fakulteta, tako da se v tem primeru obrnite na vaš študentski svet oziroma prodekana za študentska vprašanja.

9. Kakšni so pogoji za izjemen in ponovni vpis ter pridobitev posebnega statusa?

Na podlagi meril za presojo prošenj študentov ter upravičenih razlogov je v primeru upravičenih razlogov možno izjemno napredovanje v višji letnik ob izpolnjevanju vsaj 30 ECTS ter dodatnih pogojev, ki jih določi Komisija za študijske zadeve fakultete.

Podobno je možen ponovni vpis v letnik, v kolikor izpolnjuješ upravičene razloge ter si v študijskem obdobju dosegel vsaj 15 ECTS.

Za začetek postopka moraš nasloviti prošnjo (obrazec je že pripravljen, povezava pod pravilnikom v na spletišču UM) na Komisijo za študijske zadeve fakultete, h kateri moraš priložiti potrebna dokazila.

5. člen meril določa specifične situacije, ki so smatrane kot upravičeni razlogi:

  • hkratno izobraževanje študenta po dveh ali več študijskih programih,
  • status vrhunskega športnika,
  • izjemna aktivnost na kulturnem in humanitarnem področju,
  • materinstvo,
  • bolezen, ki traja najmanj tri mesece v času predavanj ali en mesec v času izpitnih rokov,
  • vojaški rok,
  • izjemne socialne in družinske okoliščine,
  • izobraževanje v tujini,
  • aktivno delo v organih univerze oz. članice univerze,
  • druge razloge, ki so po mnenju komisije relevantni.

Naslednji člen (6.) pa določa vsa dokazila, ki so potrebna v vsaki izmed teh situacij. Pomembno je še omeniti, da ima Komisija za študijske zadeve diskrecijsko pravico pri odločanju, kar pomeni, da lahko tudi po priložitvi vseh dokazil in pravilno izpeljanem postopku s tvoje strani o tvoji vlogi vseeno odloči negativno.

10. Kakšne spremembe je prinesel Zakon o uravnoteženju javnih financ?

Za študente sta zanimivi dve področji sprememb: vpis na 2. stopnjo bolonjskega študija in spremembe v trajanju statusa študenta.

Zaradi zmanjšanja financiranja javnih visokošolskih zavodov (tudi naše Univerze), si bo Univerza pridržala pravico, da razpis programov 2. stopnje pogojuje s številom vpisanih. Točna števila in programe bodo določile fakultete. V praksi to lahko pomeni, da tvojega izbranega programa 2. stopnje morda ne bo, če ne bo dovolj vpisanih. Vendar ti bo v tem primeru omogočen vpis na druge programe, brez da bi izgubil rok vpisa.

Glede statusa študenta od letošnjega leta velja, da lahko na vsaki stopnji ali ponavljaš ali koristiš absolventa, vendar ne več obojega hkrati. V kolikor pa si do tega trenutka že ponavljal na trenutni stopnji študija, ti pravica do absolventa vseeno ostaja – saj nisi mogel vedeti za spremembe vnaprej.

Več