1. Kako je sestavljeno vodstvo univerze?

Vodstvo univerze sestavljajo štirje organi: rektor, senatupravni odbor in študentski svet. Vsak izmed njih igra drugačno, a pomembno vlogo v usmerjanju naše institucije.

Rektor je strokovni vodja in poslovodni organ univerze. Rektor organizira, vodi delo in poslovanje univerze, predstavlja in zastopa univerzo. Rektor si v pomoč imenuje prorektorje za različna področja (npr. študijsko področje, raziskovalno področje ipd.).

Senat je najvišji akademski in strokovni organ univerze, ki predstavlja glas vseh sodelujočih – učiteljev, študentov in drugih sodelavcev.

Upravni odbor je najvišji organ upravljanja univerze in ima 9 članov, med katerimi je tudi en predstavnik študentov.

Študentski svet je najvišje predstavniško telo študentov, ki skrbi za kvaliteten študij in odlično obštudijsko dejavnost ter vse ostalo, kar je študentom pomembno. Sestavljen je iz predstavnikov vsake izmed fakultet ter predsednika – prorektorja študenta.

2. Kako je sestavljeno vodstvo fakultete?

Podobno kot je sestavljeno vodstvo univerze, deluje tudi fakulteta na manjši skali. Prav tako ima senat, študentski svet, ki ga pa vodi predsednik – prodekan študent, dekan z ekipo prodekanov ter poslovodni odbor, s funkcijami, podobnimi zgornjim.

3. Kaj so ključni dokumenti, ki urejajo delovanje univerze?

Kot vsi v naši državi, se mora tudi univerza ravnati po veljavni zakonodaji – torej na podlagi Ustave in zakonov. Morda najpomembnejši zakon za naše delovanje je Zakon o visokem šolstvu (ali ZVis na kratko). Poleg teh pa si na univerzi določimo tudi lastna pravila. Najpomembnejši dokument je Statut Univerze v Mariboru, ki vsebuje temeljna določila; neke vrste ustavo, ki velja za učitelje in študente naše institucije. Poleg tega pa določena področja podrobneje uredimo s pravilniki – za nas študente je morda najbolj zanimiv Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja.

4. Kako postanem član študentskega sveta fakultete?

Mandat članov študentskega sveta fakultete traja eno leto. Tako je vsako leto, ponavadi v novembru, objavljen razpis volitev v študentski svet članic. V njem so navedeni vsi roki, hkrati pa vsebuje tudi obrazce, ki jih je potrebno izpolniti; najpogosteje gre za obrazec o kandidaturi s tvojimi osnovnimi podatki, ki mu moraš priložiti še potrdilo o vpisu. Obrazca sta dveh vrst, ker so tudi člani študentskih svetov fakultet dveh vrst. Polovica jih je predsednikov letnikov, druga polovica pa članov sveta letnika – tako ima vsak letnik vsake smeri fakultete v študentskem svetu dva predstavnika. Kandidiraš lahko za predsednika letnika ali za člana sveta letnika. V kolikor si uspešen v prvem primeru, si avtomatsko tudi član študentskega sveta fakultete. V drugem primeru je stvar nekoliko bolj zahtevna, saj ima vsak letnik štiri svetnike, ki skupaj s predsednikom tvorijo svet letnika. Tako moraš, v kolikor želiš biti član študentskega sveta fakultete, z večino glasov biti izvoljen še na svetu letnika.

5. Kaj zate pomeni status študenta?

Ob vpisu na univerzo pridobiš status študenta, ki ga ob rednem napredovanju ohraniš ves čas študija. V času, ko imaš veljaven status študenta, si opravičen do zdravstvenega zavarovanja in drugih ugodnosti ter pravic, ki izhajajo iz statusa, med katerimi so subvencionirana prehrana, prevozi, štipendiranje, študentsko delo, možnost bivanja v študentskih domovih itd.

6. Kaj pomeni kratica ECTS?

Z namenom večje primerljivosti obremenitve študentov s študijem, se je oblikoval enotni kreditni sistem. Z njim določamo, koliko svojega časa mora študent nameniti študiju posamezne študijske točke. Eno leto študija ustreza 60 kreditnim točkam, 1 kreditna točka pa je ovrednotena s 25 oz. 30 urami študija. ECTS točke tako merijo časovno in delovno obremenjenost povprečnega študenta, zagotavljajo pa tudi, da med študijem nisi preveč ali premalo obremenjen.

7. Kako se prijavim na izpit?

Prijava na izpit poteka elektronsko preko spletnega informacijskega sistema AIPS za študente https://aips.um.si/. V utemeljenih primerih je možna tudi pisna prijava, ki se na predpisanem obrazcu odda pristojnemu referatu članice univerze.

8. Kolikokrat lahko pristopim k izpitu?

Posamezen izpit lahko skupno opravljaš največ šestkrat.

9. Kaj storiti, če zaradi upravičenih razlogov ne uspeš opraviti vseh študijskih obveznosti?

V kolikor zaradi upravičenih razlogov nisi uspel opraviti študijskih obveznosti, ki so potrebne za napredovanje v višji letnik, ponavljanje letnika ali podaljšanje statusa študenta, lahko pisno prošnjo nasloviš na komisijo fakultete, pristojno za študijske zadeve. Prošnja mora vsebovati obrazložitev, za kaj prosiš, navedbo upravičenih razlogov in ustrezna dokazila, ki jamčijo resničnost navedb. Kateri so upravičeni razlogi in več informacij je dostopnih tukaj!