S sprejetjem Zakona za urejanje položaja študentov (ZUPŠ-1) se obetajo izboljšave na področju subvencionirane študentske prehrane, štipendijske politike, vpisnih stroškov in študentskega dela.
Novi zakon, ki je nadomestil prav tako soglasno sprejetega iz leta 2018, ureja področja štipendiranja, subvencionirane študentske prehrane, bivanja, višjega in visokega šolstva ter študentskega dela. Zakon so na Študentski organizaciji pričeli pripravljati že v letu 2019, nato pa zanj iskali politično podporo. Kot prvopodpisani pod predlog je zakon posvojil prvi med enakimi poslanci, predsednik Državnega zbora Igor Zorčič, sopodpisali pa so ga kolegi iz poslanske skupine nepovezanih poslancev ter poslanskih skupin Liste Marjana Šarca, Stranke Alenke Bratušek, Slovenske nacionalne stranke ter Socialnih demokratov. Ob sprejetju nekaterih amandmaje , predlaganih s strani koalicijskih strank, je zakon tekom zakonodajnega postopka dobil končno obliko in soglasno podporo.
Zakon prinaša ukrepe za krepitev štipendijske politike, tako z vidika povečanja števila upravičencev z dodatnima 6. in 7. razredom upravičencev ter ukinitvijo starostne omejitve za pridobitev štipendije kot tudi z vidika višjih štipendij, saj se predlaga postopen dvig državnih štipendij za 20 odstotkov do leta 2024. Prav tako se predlaga izvzem dohodkov iz študentskega dela in kadrovskih štipendij do višine minimalne plače iz izračuna upravičenosti do socialnih transferjev po ZUPJS, s čimer se nagradi dijake in študente, ki se sami trudijo izboljšati svoj socialni položaj. Po ocenah ŠOS samo ti ukrepi prinašajo cca. 25 milijonov EUR letno več za dijake in študente.
Na področju subvencionirane študentske prehrane se s 1. 1. 2023 zvišuje subvencija za prehrano iz 2,82 EUR na 3,50 EUR za obrok, s čimer se niža cena obroka ter povečuje pestrost ponudnikov. Podaljšuje se čas koriščenja prehrane od 7.00 do 22.00 ter omogoča koriščenje tudi med 15. julijem in 15. avgustom, kar trenutno ni mogoče.
Z zakonom se ukinjajo vpisni stroški (plačljivi ostajajo nekateri drugi stroški za izvajanje študijskih programov, kot so terenske vaje), dopolnjuje opredelitev študentov s posebnimi potrebami in posebnim statusom, uvaja digitalna študentska izkaznica ter dodatno študijsko leto za vsakega rojenega otroka za študente (trenutno velja za živorojenega otroka). Za študente višjih šol se uzakonja ohranitev statusa študenta do konca študijskega leta, tudi če prej diplomirajo, kot to velja že za študente visokošolskih programov.
Na področju študentskega dela se s prihodnjim letom predlaga uvedba možnosti dodatka za delovno dobo tudi za čas, ko študenti opravljajo študentsko delo. Končna odločitev, ali so do dodatka upravičeni zaposleni tudi za čas opravljanja študentskega dela, pa je na socialnih partnerjih, ki to področje urejajo s kolektivnimi pogodbami.
»Izjemno veseli smo, da so poslanci Državnega zbora Republike Slovenije prepoznali ukrepe, predlagane z ZUPŠ-1, kot nujne za izboljšanje socialnega položaja študentov ter izboljšanje izvajanja študijskega procesa. Upamo in pričakujemo, da se do zaključka zakonodajnega postopka zakon z amandmaji ne bo dodatno krčil, saj so že dosedanji posegi močno zmanjšali sprva zastavljene cilje. Edini sprejemljiv končni cilj, je sprejetje zakona tudi na plenarni seji Državnega zbora,« je povedala predsednica ŠOS Marike Grubar.
