10. oktobra 2022 se lahko naučite več o mednarodnem dnevu duševnega zdravja. Pomembno se je zavedati, da ni zdravja brez duševnega zdravja. Zdravje je stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja (dobrega počutja). Na spletni stani Duševno zdravje in uspešen študij lahko preberete tudi, kaj lahko sami naredite za svoje duševno zdravje.

Od leta 2013 pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) 10. oktobra obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja, ki letošnje leto poteka pod geslom “Naj bo duševno zdravje za vse globalna prednostna naloga”.

Že pred pandemijo covid-19 leta 2019 je eden od osmih ljudi na svetu živel z duševno motnjo in že takrat je primanjkovalo storitev, znanja in sredstev, ki so na voljo za duševno zdravje, zlasti v državah z nizkim in srednjim dohodkom. S pandemijo pa se je že v prvem letu število anksioznih in depresivnih motenj povečalo.

Duševno zdravje je po opredelitvi Svetovne zdravstvene organizacije »stanje dobrega počutja, v katerem posameznik uresničuje svoje sposobnosti, normalno obvladuje stres v vsakdanjem življenju, svoje delo opravlja produktivno in je sposoben prispevati k skupnosti, v kateri živi«. Zdravje ni zgolj odsotnost bolezni, temveč tudi stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja (dobrega počutja). Zdravja torej ni brez duševnega zdravja. Na duševno zdravje vplivajo številni osebnostni dejavniki, dejavniki iz okolja (biološki, psihološki, sociološki, ekonomski, politični in kulturni), družinska struktura ter z njo povezani medosebni odnosi, odnosi na delu, zaposlitvene možnosti, zdravstveno in socialno stanje in drugi dejavniki. Duševno zdravje se kaže kot pozitiven odnos do sebe, drugih in sveta ter uspešno soočanje z izzivi vsakdanjega življenja. Kadar pa se oseba težko sooča s težavami in te ovirajo njeno vsakdanje funkcioniranje, govorimo o težavah v duševnem zdravju.

Težave v duševnem zdravju/duševne motnje se lahko zgodijo komurkoli, saj se vsi soočamo s hudimi stresnimi situacijami in življenjskimi krizami. Od različnih dejavnikov pa je odvisno, kako posameznik reagira na krizo. Na težave se lahko odzovemo z jezo, žalostjo, nekateri se zaprejo vase, drugi imajo težave s spanjem ali tekom, drugi postanejo nasilni ali se zatečejo k drogam ali alkoholu.

Pomembno se je zavedati, da se večina duševnih motenj lahko uspešno zdravi z zdravili in raznimi terapijami. Prav tako pa je pomembno, da se o svojih čustvih pogovarjamo, jih izrazimo in jih ne zapiramo vase. Pri tem je treba paziti, da svoja čustva (žalost, jezo) izražamo na načine, pri katerih ne poškodujemo sebe in/ali drugih. Da bi se bolje počutili, je pomembno tudi, da poiščemo in se ukvarjamo z aktivnostmi, ki nas veselijo in smo v njih dobri, lepo ravnamo s seboj, skrbimo za svoje telesno zdravje, se družimo z ljudmi, v družbi katerih se dobro počutimo, in ne bežimo od težav, ampak se skušamo z njimi soočiti.

Prehod na univerzo je za mnoge zelo stresen, prav tako študij in razmišljanje o prihodnosti ipd. V primeru težav, ki se pojavijo za krajši čas (npr. občasna študijska neuspešnost, razhod s partnerjem, kriza ob selitvi od doma) in minejo, si lahko pomagamo z informacijami na spletni strani Duševno zdravje in uspešen študij, kjer so zbrani tudi kontakti za pomoč, pomagamo pa si lahko tudi s spodnjimi smernicami. Za razliko od tovrstnih kratkotrajnih težav, dolgotrajne in hujše težave v duševnem zdravju zahtevajo strokovno pomoč.

Kaj lahko narediš za svoje duševno zdravje?

  • Informiraj se, da boš prepoznal lastno stisko ali stisko osebe v tvoji bližini.
  • Ceni se. Bodi spoštljiv in prijazen do sebe. Vzemi si čas za stvari, ki jih imaš rad.
  • Skrbi za svoje fizično zdravje. Jej zdravo, pij dovolj vode, telovadi in si privošči dovolj spanja.
  • Obdaj se z ljudmi, ki ti bodo v življenju nudili oporo.
  • Deli svojo energijo in čas z drugimi, bodi prostovoljec.
  • Umiri svoje misli, meditiraj, moli ali uporabi katero drugo tehniko sproščanja.
  • Postavi si realne cilje tako na zasebnem kakor tudi na službenem in akademskem nivoju.
  • Izogibaj se kajenju, alkoholu in drugim drogam.
  • Za razbremenilni razgovor se lahko obrneš tudi na študente psihologije 📧 svetovalnica.dspm@gmail.com .

Kako komunicirati z vrstnikom, ki ima težave v duševnem zdravju?

  • Izrazi razumevanje in sočutje, brez obsojanja, izogibaj se stigmatizaciji, da so težave sogovornika »čudne«, »grozne«, »nesmiselne« ipd.
  • Poskusi se vživeti v njegovo doživljanje.
  • V pogovoru se izogibaj deljenju lastnih izkušenj (npr. »Razumem, kaj se ti dogaja«), iskanju pozitivnih vidikov (npr. »To bo minilo«, »Bo že bolje«, »Vse mine«) in minimaliziranju težav (npr. »Stvari niso tako slabe«).
  • Pogovori o duševnem zdravju naj ne bodo namenjeni iskanju rešitev ali nadomeščanju strokovne pomoči, kadar je ta nujna.