Teden med 3. in 9. oktobrom je evropski teden ozaveščanja javnosti o disleksiji in specifičnih učnih težavah, ki prizadene med 9 in 12 % svetovnega prebivalstva.

Beseda disleksija izhaja iz grščine, in sicer iz besed »dys« (težava) in »lexis« (beseda). Beseda torej dobesedno pomeni težave z besedami. Disleksija ni bolezen, je motnja oziroma sindrom, ki združuje različne simptome in prizadene od 9 do 12 % svetovnega prebivalstva ne glede na raso ali spol. Disleksija je v veliki meri dedno pogojena in je nevrofiziološke narave. Po definiciji Evropske zveze za disleksijo je disleksija različnost, ki otežuje usvajanje in rabo veščin branja, pravopisa in pisanja. Kognitivne težave, ki spremljajo to nevrološko pogojeno različnost, lahko vplivajo tudi na organizacijske veščine, na sposobnost računanja ter druge spoznavne in čustvene sposobnosti. Osebe z disleksijo spremljajo težave tudi pri pomnjenju simbolov, ne ločijo nekaterih črk, ne ločijo smeri (levo, desno), težave imajo  z usmerjeno pozornostjo, glasove težko združijo v besede, njihovo branje pa ni niti hitro niti tekoče. Osebe z disleksijo se drugače učijo, informacije sprejemajo po drugačni poti in jih tudi drugače predelajo.

Čeprav je organski izvor disleksije v možganih, z možgani pravzaprav ni nič narobe, le drugače delujejo. Večina nevrotipičnih ljudi uporablja bolj levo polovico možganov in se loti reševanja problemov postopno, linearno in z logičnim sklepanjem. Pri večini ljudi so sposobnosti in talenti porazdeljeni enakomerno. Osebe z disleksijo pa uporabljajo bolj desno polovico možganov, reševanja problemov pa se lotevajo drugače, intuitivno, rešitve iščejo v vse smeri – zvezdasto. Pobirajo vse, tudi najbolj različne in kontradiktorne informacije in vtise, zato jih sprejmejo več kot ostale osebe. V celoto jih združijo in povežejo šele na koncu in takrat nenadoma znajo. Tudi sposobnosti oz. talenti so porazdeljeni nekoliko drugače kot pri nevrotipičnih osebah. Nekateri talenti so izrazito močni, vendar so hkrati nekatere sposobnosti izrazito šibke.

Kljub izzivom, s katerimi se soočajo osebe z disleksijo, pa je lahko disleksija tudi dar in prednost 21. stoletja in današnje družbe, ki jo poganjajo kreativnost in inovacije. Osebe z disleksijo skrivajo v sebi neizmerne talente, razvijajo genialne ideje in unikatne rešitve. Kljub temu da je videti, kot da učnega ali študijskega napredka ni, pride do uspeha nepričakovano, skokovito, saj si mora oseba z disleksijo najprej nabrati dovolj vtisov in podrobnosti. Do nenadnega uspeha pride, če ima na voljo dovolj časa in možnosti, da dela po svoje.

Študij osebe z disleksijo je lahko zelo naporen, saj se posamezniki lahko soočajo z raznolikimi in številnimi težavami, ki vplivajo na študijske dosežke in potek študija. V ta namen je na Univerzi v Mariboru na voljo možnost pridobitve posebnega statusa, ki omogoča prilagajanje obveznosti takšnemu študentu. S poznavanjem značilnosti oseb z disleksijo in njihovega načina študija lahko osebam z disleksijo pomagamo odkrivati inovativne poti študija. Prepoznamo lahko njihove močne plati, v študijskem procesu pa jih usmerimo v njihov razvoj.

Kako lahko pomagate vrstnikom z disleksijo?

  • Informirajte se o disleksiji.
  • Spodbujajte energičnost, spontanost, kreativnost in inovativnost, poglobljeno osredotočenost na nekaj, kar jih zanima. Omogočite jim ustaljeno rutino.
  • Pomagajte jim pri organiziranju in načrtovanju dela.
  • Pomagajte jim osredotočiti se na svoje cilje.

Na Univerzi v Mariboru se v sodelovanju z Društvom študentov invalidov Slovenije trudimo, da bi tudi študentom z dislekcijo zagotovili potrebne prilagoditve za uspešno vključevanje v pedagoški proces. Težimo k cilju, da bi se prav vsak študent Univerze v Mariboru počutil sprejetega s strani vrstnikov in visokošolskih učiteljev.