Študentski svet UM v sodelovanju z ostalimi organizacijami organizira krvodajalske akcije, ki bo tudi letos izvedena v marcu. Krvodajalstvo je zelo pomembno za zagotavljanje zadostne količine krvi za potrebe zdravljenja bolnikov in reševanja njihovih življenj. Zato smo se odločili, da izvemo več o tem kako poteka postopek darovanja krvi, kakšni pogoji so potrebni za darovanje, kakšne koristi ima krvodajalstvo za posameznika in družbo ter kako se lahko vključim v prostovoljno delo na področju krvodajalstva. Na vsa vprašanja je odgovoril sekretar Rdečega križa Maribor.

  • Kako pogosto lahko darujemo kri in kako dolgo traja postopek darovanja krvi?

Ženske lahko darujete kri na vsake 4 mesece, moški na vsake 3. Krvodajalec ste lahko, če ste zdravi in dobrega počutja, stari od 18 do 65 let, tehtate najmanj 50 kilogramov oziroma je vaš volumen krvi, izračunan na podlagi telesne višine in telesne mase, več kot 3.500 ml. Pri odraslem posamezniku odtehta teža krvi priblčižno0 75 telesne teže, torej ima 70 kg težek človek okoli 5 litrov krvi. Krvodajalec daruje brez zaznavnih težav 450 ml krvi ali slabo desetino celotne količine.

Ob vsakem obisku morate imeti s seboj osebni dokument (osebno izkaznico, potni list,..), ki ga boste predložili ob vpisu.

Po vpisu vam bodo preverili koncentracijo hemoglobina v krvi in vam ob prvem obisku določili orientacijsko krvno skupino AB0. Pregleda se vaš izpolnjen medicinski vprašalnik in izmeri krvni tlak. Na podlagi rezultatov opravljenih meritev in medicinskega vprašalnika se odloči o primernosti za darovanje krvi. Sam odvzem traja od 5 do 10 minut.

  • Kako se pripravim na darovanje krvi in ali obstajajo nekateri pogoji, ki me izključujejo kot darovalca krvi? (podrobno odgovori CTM)

Kri lahko daruje vsak, ki ustreza pogojem, v nekaterih primerih pa darovanje krvi začasno ali trajno odsvetujemo.

  • Kakšne koristi ima krvodajalstvo za posameznika in družbo?

Sodobnega zdravstvenega sistema in kvalitetnega zdravljenja poškodovanih in bolnih oseb si, brez krvi, ne moremo niti predstavljati. Zadostne zaloge zbrane krvi so predpogoj za izvajanje različnih operacij ali za zdravljenje oseb, ki jim tuja kri pomeni preživetje, saj bolehajo za nekaterimi boleznimi, kjer je za ohranjanje zdravja nujno potrebna kri zdravih darovalcev. Brezplačno in anonimno krvodajalstvo je plemenita prostovoljska dejavnost, ki vse to omogoča, zato lahko to dejavnost štejemo za eno od najpomembnejših dobrodelnih aktivnosti, v katerih lahko posameznik sodeluje. Družbeni pomen krvodajalstva je v kvalitetni zdravstveni oskrbi vseh, ki kri potrebujejo.

Še pomembnejše pa je krvodajalstvo za posameznike, ki kri potrebujejo, saj se lahko vsak od nas kadarkoli sooči s potrebo po tuji krvi, bodisi zaradi poškodb ali zaradi bolezni. Zbrana kri tako posamezniku lahko reši življenje, mu omogoči kvalitetno okrevanje po poškodbi, ali mu pomaga ohraniti zdravje. Za te ljudi pa je pomen in vrednost krvodajalstva neprecenljiv.

  • Zakaj so pomembne terenske krvodajalske akcije?

Terenske krvodajalske akcije so način, s katerim se približamo krvodajalcem, saj potekajo v njim poznanem okolju, kjer so prisotne tudi druge, njim poznane osebe (prijatelji, znanci, sorodniki, sodelavci… ), poskrbljeno pa je tudi za neformalno druženje udeležencev pred in po odvzemom, kar naredi celoten dogodek še prijetnejši. Javni dogodek je hkrati tudi način predstavitve in promocije te dejavnosti tistim, ki se morda s krvodajalstvom še niso seznanili in dodatna vzpodbuda potencialnim krvodajalcem, da se udeležijo akcije. Vsak krvodajalec, ki se akcije udeleži, je neprecenljiv, še posebej pa je pomembno, da se krvodajalskih akcij udeležijo novi krvodajalci, saj na ta način večamo bazo potencialnih darovalcev.

  • Zakaj pa je za te akcije pomembno, da sodelujejo tudi študenti?

Stabilne zaloge zbrane krvi so predpogoj za kvalitetno načrtovanje zdravniških posegov in za reševanje življenj ob morebitnih izrednih dogodkih kot so prometne nesreče, potresi, požari, poškodbe na delovnih mestih in v prostem času …

Stabilnost zalog je potrebno zagotavljati tudi v prihodnje, ko se bo število aktivnih krvodajalcev zmanjševalo, saj se celotna populacija v Sloveniji stara, osebe nad določeno starostjo pa krvi več ne morejo darovati.

Študenti so tisti del populacije, ki je pomembna iz dveh vidikov, so mladi in bodo, če postanejo redni krvodajalci, okrepili krvodajalske vrste za več desetletij, hkrati pa predstavljajo tisti del populacije, ki bo v prihodnje pomembno odločala o mnogih vidikih naše družbe. V kolikor bo precejšnji delež te populacije negoval krvodajalstvo kot pomembno družbeno odgovorno aktivnost in jo predstavljal ter promoviral v svojih bodočih življenjskih okoljih, bodisi kot mnenjski voditelj, kot odločevalec v delovnih organizacijah ali v javnem prostoru in v krogu svojih novih družin, se nam tudi v naslednjih desetletjih ni potrebno bati za stabilnost sistema zbiranja krvi. Poudariti je namreč potrebno, da je zgolj prostovoljno darovana kri, ki jo darujejo zdravi posamezniki in posameznice tista, je najbolj varna za zdravje prejemnikov.    

  • Kakšne posledice je na krvodajalstvo mladih pustil virus COVID-19?

Omejitve, ki smo jih, zaradi epidemije COVID – 19, uvedli pri sistemu naročanja in pri izvajanju krvodajalskih akcij so bistveno znižale število novih mladih krvodajalcev, ki se udeležujejo organiziranih aktivnosti na področju zbiranja krvi. Sistem, ki je trenutno vzpostavljen, mladim ni blizu, zato se soočamo z dejstvom, da se število novih krvodajalcev ne povečuje tako, kot bi bilo potrebno za srednje in dolgoročno stabilnost oskrbe s krvjo.

Na splošno pa je potrebno mlade pohvaliti, saj se zavedajo družbenega pomena krvodajalstva in so pripravljeni postati in ostati krvodajalci, seveda pa se bo sistem zbiranja krvi, kljub epidemiji, ali pa ravno zaradi nje, moral prilagoditi pričakovanjem novih generacij, da bo lahko bolj uspešen pri svojih nalogah.

Kakšen je vaš pogled na sodelovanje s ŠSUM?

Ponosni smo, da lahko vsako leto sodelujemo s študenti iz ŠSUM, ki, s svojim entuziazmom, pripravljenostjo za sodelovanje in iskanjem rešitev, ne pa problemov, aktivno pripomorejo k uspešnosti izvajanja skupnih aktivnosti. Sodelovanje poteka širše kot zgolj na področju krvodajalstva, kjer je vzorno.

Sami si želimo še bolj poglobljenega nadaljnjega sodelovanja na drugih področjih (organiziranje letovanj otrok, predstavitve naših programov pomoči, zbiranje donacijskih sredstev…).

Študenti lahko z nami sodelujejo kot prostovoljci in v našo organizacijo prinesejo nova znanja in pozitivno energijo, kar v teh težkih časih vedno bolj potrebujemo.