V spomin na rojstni dan Fredericka Bantinga, ki je leta 1922 sodeloval pri odkritju inzulina in njegovega terapevtskega potenciala, vsako leto 14. novembra obeležujemo svetovni dan sladkorne bolezni. Ta dan nosi priložnost za ozaveščanje o sladkorni bolezni, ki predstavlja naraščajoč globalni zdravstveni problem in o tem, kaj storiti za boljše preprečevanje, diagnosticiranje in obvladovanje te kronične bolezni.

O sladkorni bolezni …

Sladkorna bolezen je skupina več različnih bolezni, ki jim je skupna previsoka koncentracija glukoze v krvi. Bolezen traja od postavitve diagnoze do konca življenja. Ob tem ločimo več tipov sladkorne bolezni, najpogosteje pa govorimo o tipu 1, tipu 2 in nosečniški sladkorni bolezni. Več kot 90 % diagnoz predstavlja sladkorna bolezen tipa 2. Slednja se pogosto obravnava tudi kot posledica neustreznega življenjskega sloga in škodljivih razvad, ki vodijo dolgoročno v vnos energije, ki je večji od porabe.

O inzulinu …

Inzulin je hormon, ki ga izločajo t. i. celice beta v trebušni slinavki. Njegova vloga je, da koordinira shranjevanje energijsko bogatih molekul, to je glukoze, aminokislin in maščobnih kislin po obrokih v telesu v obliki zalog v jetrih, maščevju in mišicah in njihovo porabo med obroki in v obdobjih stradanja. Kadar celice trebušne slinavke ne proizvedejo in izločijo dovolj inzulina ali v primeru, kadar se telo na inzulin ne uspe odzvati, se koncentracija glukoze dvigne nad normalno raven. Pri tem prihaja do motenj presnove ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. V primeru takega kroničnega stanja govorimo o sladkorni bolezni.

Za sladkorno bolezen tipa 1 sta značilna pomanjkljiva proizvodnja in izločanje inzulina, kar zahteva dnevno jemanje inzulina, medtem ko pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2 gre predvsem za neodzivnost tkiv na inzulin in se te osebe zdravijo običajno s spremembo življenjskega sloga, s peroralnimi zdravili, lahko pa je potreben tudi inzulin, predvsem v napredovalih obdobjih bolezni, ko se celice beta po začetnem obdobju kompenzacije s povečanim izločanjem inzulina izčrpajo.

Simptomi pri obeh glavnih tipih sladkorne bolezni so podobni:

  • neobičajna in povečana lakota,
  • pogosta žeja,
  • pogosto uriniranje,
  • utrujenost,
  • nenadna izguba telesne mase brez povečane telesne aktivnosti,
  • težave z vidom,
  • težave s celjenjem ran in ureznin.

Na pojav sladkorne bolezni v največji meri vplivajo nizka stopnja telesne aktivnosti, nezdrave prehranjevalne navade, predvsem vnos energijsko bogate hrane, težave z duševnim zdravjem in prekomerna telesna masa.

Zaskrbljujoči podatki …

V zadnjih desetletjih strmo narašča število ljudi po svetu s sladkorno boleznijo tipa 2, kar je povezano s staranjem prebivalstva in nezdravim življenjskim slogom. Na spletni strani Mednarodne federacije diabetikov (IDF) (odpiranje v novem zavihku) navajajo, da je trenutno na svetu približno 540 milijonov odraslih oseb z diabetesom oziroma da ima 1 od 10 oseb diabetes. Do leta 2045 na IDF podajajo oceno, da bo imela diabetes 1 oseba od 8 oziroma 783 milijonov. Podatki NIJZ (odpiranje v novem zavihku) za Slovenijo kažejo, da se število novih primerov sladkorne bolezni na letni ravni v zadnjih letih povečuje. Ob tem velja poudariti, da je vedno več novih primerov tudi med otroki in mladostniki. V Sloveniji je bilo leta 2021 število oseb z diagnosticirano sladkorno boleznijo ocenjeno na 145 200. Posebej problematični pa so tisti primeri, ki se ne diagnosticirajo (pravočasno). Po oceni IDF je takšnih ljudi v Sloveniji trenutno približno 50 000. Neobvladana sladkorna bolezen je glavni vzrok za slepoto, odpoved ledvic, srčni infarkt, možgansko kap in amputacijo spodnjih okončin.

Preventivno ravnanje …

V zvezi s sladkorno boleznijo se moramo zavedati predvsem dveh dejstev, in sicer da:

  1. gre za dejavnike, na katere lahko v zelo veliki meri vplivamo sami s pravočasnim izboljšanjem življenjskega sloga,
  2. sladkorno bolezen lahko ob pravočasni diagnozi praviloma povsem obvladujemo z zdravili (sploh pri tipu 2) ob ustrezni prehrani, redni telesni dejavnosti in drugih prilagoditvah.

Z zdravim življenjskim slogom (zdrava prehrana, ustrezna telesna masa, redna telesna dejavnost itn.) lahko pojav sladkorne bolezni tipa 2 odložimo na čim poznejše življenjsko obdobje. Gibanje je posebej pomemben zaščitni dejavnik v preprečevanju oziroma odlašanju razvoja sladkorne bolezni tipa 2. Načini za preprečevanje sladkorne bolezni tipa 1 še niso bili odkriti, zelo obetavne pa so študije s presejalnim zgodnjim odkrivanjem protiteles proti celicam beta preden pride do njihovega uničenja, ki bi omogočile imunosupresivno zdravljenje in preprečitev pojava bolezni.

Raziskovanje sladkorne bolezni na Medicinski fakulteti UM  …

Raziskovanju sladkorne bolezni ​​se posvečajo tudi na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Izbrane ključne poudarke izpostavlja izr. prof. dr. Andraž Stožer, predstojnik Inštituta za fiziologijo MF UM.​​

»V naši skupini se predvsem osredotočamo na podrobnejše razumevanje delovanja celic beta v zdravju in bolezni. Celice beta proučujemo v živalskih modelih, predvsem zdravih miših in miših s sladkorno boleznijo, v zadnjih 5 letih pa s pomočjo sodelovanja z Inštitutom za sladkorno bolezen v Alberti v Kanadi tudi na človeških celicah beta iz zdravih donorjev in donorjev s sladkorno boleznijo tipa 2. V raziskavah v zadnjih 10 letih smo ugotovili, da se celice beta na močnejše dražljaje odzovejo z večjim izločanjem inzulina predvsem na račun povečanja intenzivnosti t. i. sprožilnega signala v celični notranjosti v obliki zvišane koncentracije kalcijevih ionov, ki so zadolženi za zlivanje mešičkov, ki vsebujejo inzulin, s celično membrano in s tem za izločanje inzulina. Koncentracija kalcijevih ionov v celicah beta se spreminja v obliki oscilacij oziroma pulzov, ti pa se ob močnejši stimulaciji začno prej, v obdobju aktivnosti je skupen čas trajanja oscilacij daljši, prav tako pa oscilacije trajajo dlje. Izjemnega pomena za normalno delovanje celic beta je tudi, da so oscilacije med različnimi celicami beta usklajene, saj to omogoča aktivacijo več celic in izločanje inzulina v obliki usklajenih pulzov, ki skrbe zato, da tkiva, ki se inzulin odzivajo, ostanejo nanj odzivna. Pri živalskih modelih v začetnem obdobju razvoja sladkorne bolezni opažamo povečanje aktivnosti celic beta, kar pomeni poskus kompenzacije zaradi slabe odzivnosti tkiv na inzulin, miši pa so zaradi velike prilagoditvene sposobnosti celic beta sposobne to stanje kompenzacije vzdrževati razmeroma dolgo časa. Kljub temu pa že v tej fazi opažamo začetne znake okvare delovanja celic beta s slabšo medcelično usklajenostjo oscilacij. V človeških celica beta poteka osnovna sklopitev med dražljaji in izločanjem na zelo podoben način, v celicah beta, ki izvirajo iz donorjev s polno izraženo sladkorno boleznijo tipa 2 pa opažamo poznejše aktivacije in manj intenzivne oscilacije znotrajceličnega kalcija, kar razloži zmanjšano sposobnost celic za izločanje inzulina pozneje v poteku bolezni. V zadnjih letih podrobno proučujemo tudi možnost ozdravitve sladkorne bolezni z normalizacijo telesne mase, za kar obstajajo obetavne klinične študije na ljudeh, nas pa zanima predvsem mehanizem, kaj tovrstni ukrepi povzročijo na celicah beta, česar klinične študije ne zmorejo pojasniti. Ugotovili smo, da po enem tednu omejitve kaloričnega vnosa na tretjino siceršnjega vnosa pride do normalizacije telesne mase, koncentracije glukoze in predvsem delovanja celic beta, če s takšnim ukrepom začnemo zgodaj po pojavu sladkorne bolezni. V prihodnjih študijah bomo poskusili ugotoviti, kdaj v poteku bolezni se pojavi točka, ko tak ukrep več ni učinkovit oziroma so celice beta nepopravljivo okvarjene, to pa bo lahko ključno prispevalo k boljšim kliničnim odločitvam o tem, kako zdraviti posamezne bolnike s sladkorno boleznijo tipa 2 glede na to, v kateri fazi bolezni se nahajajo. To znanje pa je seveda ključno za bolj personaliziran in uspešnejši pristop k zdravljenju.«
izr. prof. dr. Andraž Stožer

Državni program 2020-2030

Na Ministrstvu za zdravje deluje skupina, ki vključuje strokovnjake, predstavnike pomembnih ustanov in predstavnike oseb s sladkorno boleznijo. Skupina je pripravila prvi Nacionalni program za obvladovanje sladkorne bolezni 2010–2020. Svoje delo uspešno nadaljujejo v okviru Državnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2020–2030, ki ga je vlada Republike Slovenije sprejela junija 2021 kot strategijo razvoja na tem področju. Program podpira pomembne aktivnosti preprečevanja in obvladovanja sladkorne bolezni. Več informacij je dosegljivih na spletni strani obvladajmosladkorno.si (odpiranje v novem zavihku). 

Študij ob sladkorni bolezni …

V primeru, da imaš diagnosticirano sladkorno bolezen in ti ta povzroča težave, ki vplivajo na tvoj študij in bi zato potreboval določene prilagoditve, priporočamo, da na fakulteti zaprosiš za status študenta s posebnimi potrebami. Več o postopku pridobitve in samem statusu najdeš na spletni strani moja.um.si > Študenti s posebnimi potrebami in posebnim statusom (odpiranje v novem zavihku).

​

_____________

Viri: