Pisanje diplomske naloge ni vedno lahka naloga, zato vam v pomoč ponujamo nekaj nasvetov, kako sploh začeti s pisanjem diplome.

Iskanje teme

Izbira teme diplome je prvi korak na poti do diplomiranja. Kako pa si izberem temo? Pri zbiri teme imate naslednje tri možnosti:

  • prosto izbiro teme po lastni presoji;
  • na osnovi predlaganih tem s strani mentorjev, objavljenih na spletni strani fakultete ali
  • na osnovi morebitnih zahtev štipenditorja ali podjetja, kjer se boste zaposlili.

Tema zaključnega dela je vsebinsko povezana z vašim študijskim programom. V kolikor ima študijski program smeri ali usmeritve, je vsebina zaključnega dela praviloma iz študijske smeri oz.usmeritve, ki jo študirate.

V vsakem primeru morate pred prijavo izbrane teme o njej pridobiti soglasje predvidenega mentorja kakor tudi njegovo privolitev za mentorstvo.

Izbira teme naj se sklada z vašimi interesi, z drugimi besedami, izberite si takšno temo, ki vas veseli, privlači, vas zanima. Ne jemljite to kot zgolj še eno obveznost, ki jo morate narediti, da končno zaključite faks. Poleg tega, da boste skozi študij pridobljeno znanje prenesli v prakso, ga utrdili, se boste naučili še veliko novega in tudi zmanjšali odpor ob pisanju.

Kdo je lahko mentor oz. somentor

Mentor pri izdelavi zaključnega dela je lahko visokošolski učitelj, ki ima nazive predavatelj, docent, izr. profesor ali redni profesor.

Somentor je lahko tudi:

  • asistent na področju, na katerega se nanaša vsebina ali del vsebine zaključnega dela, če bo bistveno doprinesel h kakovosti zaključnega dela;
  • visokošolski učitelj iz tujine in je vključen v izvedbo študijskega programa, v katerega ste vpisani;
  • zaposlen na UM na raziskovalnem delovnem mestu z izobrazbo, ki po ravni ustreza najmanj sedmi stopnji.

Mentor iz podjetja – zunanji delovni mentor – ima vsaj sedmo stopnjo izobrazbe, in je zaposlen v gospodarstvu, državni upravi, družbenih dejavnostih oz. v drugih strokovnih institucijah, kulturi ali družbenih dejavnostih, ki so vsebinsko povezane s področjem zaključnega dela.

Podobno kot pri izbiri teme, velja tudi za izbiro mentorja. Najpomembnejši faktor pri izbiri mentorja mora biti kompetentnost za določeno temo, torej da profesor področje obvlada in ima do njega veselje. Do največjih razlik med mentorjih prihaja pri sprotnosti odgovarjanja, npr. kako hitro odgovorijo na e-pošto in kako hitro preberejo in komentirajo osnutke. Kadar se mudi – in na določeni točki se mudi v zelo veliko primerih –, namreč lahko postane to zelo pomembno.

Kdaj začeti

Na vprašanje, kdaj začeti je težko objektivno odgovoriti, ker je to odvisno od vsakega posameznika, zagotovo pa si vsi določite okviren časovni okvir za izdelavo diplome. Znotraj okvirja določite rok, do katerega boste spisali diplomsko nalogo do konca in jo oddali. Ali je to 4 mesece, 6 mesecev, 9 mesecev, je stvar osebne odločitve. Pomembno je, da imate realističen časovni okvir, ki se ga boste držali in bo izpeljan vsaj par tednov pred iztekom tekočega študijskega leta.

Časovni načrt pisanja diplomske naloge ovrednotite s pregledom količine dela, ki vas čaka. Vaš terminski plan bo v grobem razdeljen na 3 faze. Te so:

Naredite hiter pregled literature in določite približen čas, ki ga potrebujete, da predelate vso uporabno gradivo. Naredite grobo razdelitev diplome in določite čas, ki ga potrebujete, da napišete posamezno poglavje. Na koncu pa ne pozabite prišteti kakšen mesec ali dva za vse potrebne popravke in formalnosti oddaje.

Z načrtom nad pisanje diplome

Pisanje diplomske naloge bo najlažje in najučinkovitejše, če si zastavite načrt. Če si boste naredili še tako slab načrt, bo ta boljši, kot če načrta sploh ne bi imeli. Načrt bo mogoče idealističen, pretirano optimističen in imel bo mnogo lukenj in stvari, ki jih niste predvideli. A vse to je povsem normalno. Cilj načrta ni, da je popoln, temveč da skuša vsebovati ključne temelje, na katerih boste gradili vašo prihodnjo dejavnost.

Načrt zato jemljite kot jasno pot do cilja, ki ga morate doseči.

Pisanje diplome ni enostavno in tudi pot do nje ni taka kot ste si jo zastavili z načrtom (ravna modra črta na sliki). Tudi če ste najboljši načrtovalec ali načrtovalka. Najverjetneje bo vaša dejanska pot odstopala od  načrtovane (zelena vijugasta črta), in bo s tem tudi trajala dlje . Ne pozabite, pot do diplomiranja je maraton in ne šprint.

Seveda vas ne silimo v to, da se morate pisanja diplomske naloge lotiti z načrtom. To je svobodna odločitev. Je pa brez načrta bolj tvegana. Zakaj? V svetu optimizma se zdi načrtovanje odveč. Zakaj bi načrtovali, ko pa vse veste? Saj je vse logično! A po dveh mesecih bo optimizem popustil. Takrat boste prišli do spoznanja, da pisanje diplomske naloge zahteva premišljenost in vztrajnost.

Brez načrta nastopi tveganje izgube pregleda nad cilji, kar lahko privede do padca motivacije in s tem povezanega občutka, da ste obtičali. Najpogosteje se to zgodi, ker dejavnosti niste načrtovali. Celotna poanta načrta je, da lahko ovrednotite, kje na poti se nahajate. Na drugi sliki so zanke samo črne puščice, v resničnem življenju pa so to: čas, stres in bolečina.

Če ste se vprašali, kako napisati diplomsko nalogo, vam že vprašanje kaže, da pisanje diplomske naloge zahteva čas. Vzemite si ga in si izdelajte načrt, ker boste tako skrajšali pot do vašega cilja. Japonska modrost pravi: »Dolgo načrtovanje, kratka izvedba. Kratko načrtovanje, dolga izvedba.« Zato si vzemite tudi nekaj časa za načrtovanje. Diplomo razdelite na manjše cilje, ki naj bodo specifični, merljivi, dosegljivi in časovno omejeni. S tem boste jasno vedeli, kje ste in kako napredujete ter lažje ohranjali motivacijo.

Problem začetne blokade

Včasih nastane določena začetna blokada pri pisanju diplome, ko ne vemo, kako začeti z diplomo oziroma kako se lotiti diplome. V formalnem smislu sicer zelo dobro poznamo potrebne korake (npr. branje literature), vendar nimamo moči oziroma motivacije, da bi z njimi začeli.  

Pri takšnih težavah je lahko v pomoč naslednje:

  • čas dela načrtujemo vnaprej (v koledar zabeležimo vnaprej, tako da vemo in se pripravimo, npr. čas za diplomo je vsak dan 8.00 – 12.00 ali 15.00 – 18.00);
  • v veliko pomoč je, če se o problemu in predvsem o napredku neprestano (najbolje na dnevni osnovi) pogovarjamo s čim več bližnjimi osebami. S tem ohranjamo disciplino in razbremenjujemo našo obremenjenost s problemi, ki jih med procesom pisanja imamo in se sicer lahko razraste v našo škodo;
  • delo opravljamo na mirni lokaciji, po možnosti zunaj našega doma. Včasih se je namreč smiselno odstraniti od lokacije (npr. domače sobe) in situacije (npr. domači ljudje), ki nas spominja na oviro;
  • samo uvodno blokado oziroma oviro učinkovito premagamo takole:
  • izberemo vsaj dve uri povsem mirnega časa v enem kosu, brez motenj – v okviru načrtovane aktivnosti na mirni lokaciji, kot smo prej omenili – in z izklopljenimi telefonom in izklopljenim internetom. Za to so posebej primerne knjižnice;
  • pri tem lahko prvo uro porabimo zgolj za zrenje v materiale (ali pa v strop) in za organizacijo misli, brez kakršnihkoli pričakovanj do samega sebe;
  • ostali čas porabimo za neobvezno pripravljalno branje, listanje ali pisanje, in to zgolj zato, da postopno prebijemo začetno blokado, brez resnih pričakovanj, da naredimo nekaj kakovostnega ali produktivnega;
  • če gre za branje, iskanje, pregledovanje, študiranje, računanje ipd., je bistveno, da za začetek izberemo gradivo oziroma nalogo, ki nas najbolj zanima (oziroma imamo do nje najmanj odpora). Pomembno je tudi, da pri tem vse pomembne misli, ideje, povzetke izpisujemo neprekinjeno (npr. vsakih nekaj minut), najbolje kar ročno, saj nas bo to prisililo, da z mislimi ne odtavamo proč od snovi.
  • če pa smo že v fazi pisanja, začnemo pisati najlažje vsebine. Lotimo se neke enostavne zadeve, o kateri zlahka pišemo, hkrati pa je to bistven del diplome. Pri tem smo povsem razbremenjeni, saj bomo zapisano pozneje še dopolnili, morda celo zavrgli. Na tej točki je pomembno zgolj to, da nam delo steče;
  • skozi celoten proces je pomembno, da ostanemo nekritični do sebe in se v ničemer ne omejujemo. V skrajnem primeru ravnamo podobno kot pri možganski nevihti (angl. brainstorming), katere osnovni namen je zapisati ideje, ki se pojavljajo glede določenega problema, ne da bi ob tem presojali kakovost teh idej in ne da bi jih kritizirali;
  • za nekatere od vas je lahko koristno, če napredek natančno spremljate. Na podlagi tega lahko bolje načrtujete delo, uravnavate tempo in določite zaključek dela. Videti jasen datum zaključka pravzaprav pomeni videti luč na koncu tunela, kar je dodatna motivacija;
  • ko proces steče, se postopno lotimo zahtevnejših stvari. To je lahko pisanje določenega dela, branje zelo pomembne literature, izvedba določenih izračunov ipd.

Zavedati se moramo zakonitosti, na katero ob pojavu problemov ne pomislimo: ko premagamo začetno blokado in se v proces vživimo, delo steče nepredstavljivo hitro in gladko.

Skrb za psihofizično zdravje

Pisanje diplome je za mnoge, še posebej tiste, ki ne pišejo pogosto in se prvič soočajo s pisanjem dolgega besedila, lahko zelo naporno delo. Večurno sedenje, ne-gibanje, tipkanje, nepravilna drža, buljenje v ekran … vse to terja svoj davek. Haruki Murakami, japonski romanopisec, je pojasnil, da je začel teči maratone tudi zato, da bi ohranjal kondicijo za pisanje.

Pisanje pa ni samo fizična, ampak tudi psihična obremenitev. Še zlasti, če vam za vrat dihajo roki in se zavedate, da šele s pisanjem resnično premišljate vsebino vaše naloge in uresničujete vaš cilj, tj. diplomirati. Po mesecih branja, izpisovanja in pisanja, pogosto pride do vsesplošnega občutka zasičenja.

Zato ne pozabite na fizično, predvsem pa psihično počutje. Zavedajte se, da ste samo človek. Podajamo vam nekaj nasvetov, s katerimi se boste izognili zasičenosti in preveliki psihični obremenjenosti:

  • ne družite se z negativnimi ljudmi,
  • ne družite se z ljudmi, ki vas nenehno sprašujejo o diplomi, če vam to ne ustreza,
  • ne tožite o svojih težavah z diplomo ljudem, ki vam ne morejo konkretno pomagati,
  • en dan v tednu ne pišite,
  • vsakodnevno se gibajte,
  • vzemite si uro, ko ste lahko sami s svojimi mislimi (sprehod, joga, meditacija),
  • privoščite si fizično sprostitev (kopeli, masaže itd.),
  • nagradite se po vsakem napisanem poglavju.

Obsedenost s pisanjem diplome vas ne bo pripeljala nikamor. Aristotel bi vam rekel, da vsakdo lahko pretirava, zato pretiravanje ni vrlina. Vsakdo lahko tudi nič ne dela in tudi to ni vrlina. Najti zlato sredino med delom in nedelom, to pa je resnična vrlina.

Nekaj drugih nasvetov za pisanje

  1. Izberite dobre vire in literaturo. Poskušajte izbrati čim bolj nove vire, pomembno pa je, da se vsebina povezuje z vsebino diplome. Če obvladate tuj jezik, vam priporočamo, da poiščete vire v tujem jeziku. Zelo dobro je, če vključimo tudi dela našega mentorja.
  2. Ves čas navajajte, povzemajte in citirajte. V diplomi sproti navajajte vire, saj mora biti celotno besedilo opremljeno z avtorji, od koder ste povzemali ali citirali napisano. Pozorni bodite, da boste upoštevali razlike med navedbami, citati in povzemanjem.
  3. Sproti vpisujte uporabljeno literaturo in vire. Skozi pisanje diplome na seznam virov in literature ves čas vpisujte uporabljene vire, da ne boste na koncu panično iskali vse vire in po možnosti kakega tudi izpustili ali ga več ne boste našli.
  4. Med pisanjem upoštevajte navodila za pisanje diplomskih nalog. Za olajšanje dela si že na začetku preberite tehnična navodila in jim sledite.
  5. Zaključek.  Med samim pisanjem naloge si zapisujemo opazke in mnenja, ki jih bomo opredelili v zaključku naše diplome, saj bo s tem pisanje zaključka veliko lažje. V pomoč pri pisanju zaključka so nam lahko tudi mnenja drugih avtorjev iz literature, tako da si jih je smiselno zapisovati.
  6. Začrtajte si kazalo, preden pričnete s pisanjem. S mentorjem začrtajte kazalo, ki bo nekakšno vodilo skozi samo pisanje. Ni nujno, da bo končno kazalo enako začrtanemu, a pomaga pri prebiranju literature in usmerjanju prioritet aktivnosti.