Mrzli dnevi, študijske obveznosti, ena točka, ki zmanjka do pozitivnega kolokvija, prepozno oddana seminarska naloga in druge neprijetne stvari. Same po sebi male in popravljive se lahko hitro spremenijo v stanje, kjer se ne počutiš najbolje. Morda nastopijo dvomi in živčnost, samopodoba pade, včasih se pa vse skupaj celo spremeni v hudo stisko.
Študij je čudovit in zabaven del življenja, kjer se naučiš veliko novih stvari, spoznaš nove ljudi in se počasi spremeniš v odraslo, odgovorno osebo. Vendar z velikimi spremembami hitro pride tudi veliko odgovornosti, ki lahko vplivajo na tvoje duševno zdravje. Dostikrat si študenti rečemo: “Saj bo minilo, samo to še dam skozi, pa bo konec,” ampak to morda ni najboljši način za spopadanje s problemi.
Čas zase je pomemben in čas za svoje dobro počutje še bolj. Kaj lahko torej storiš, ko pridejo ti sivi dnevi, in kako jih lahko malo po malo obrneš v nekaj lepšega?
- Pogovori se z bližnjo osebo
Ena stvar, ki si jo je dobro zapomniti, je, da v stiski nisi sam. Pogovor s prijateljem, po možnosti študentom, ki se spopada s podobnimi stvarmi, lahko takoj prinese perspektivo in uteho, ki jo potrebuješ. Pogovoriš se lahko tudi z domačimi, jim poveš, kaj te muči, in prosiš za pomoč. Naj te ne bo strah povedati bližnjim, kaj je narobe. Pogovor z drugimi prinese nove perspektive in poglede ter nas spomni, da obstajajo ljudje, katerim je mar za nas in kateri želijo, da se dobro počutimo.
- Najdi čas za naravo
Med učenjem in obiskovanjem predavanj ter vaj se velikokrat zdi, kot da za sprehod nimaš časa. Ne zdi se ti prioritetno porabljati časa za nekaj, kar ni produktivno, ampak ko se počutiš slabo, je sprememba okolja dostikrat to, kar rabiš.
Tudi v zimskem semestru, ko se ti zdi, da je ves svet teman in mrzel, si vzemi čas za naravo. Hodi po ulicah in opazuj ljudi, sprehodi se po parku in si oglej zimsko okolje ali celo najdi čas za pohod v hribe. Ko se spomniš, da zima ni za vedno, ali pa celo najdeš lepoto v njej, se tudi v tebi lahko sprostita mir in odmor, ki ju potrebuješ.
Svet je širok in poln novih doživetij in tudi ti si del njega.
- Ustvarjaj
Slabe misli in stiske znajo preplaviti možgane in telo. Ko se znajdeš v položaju, kjer se ti zdi, da je glava preglasna in napolnjena z vsemi obveznostmi, ki jih še moraš storiti, si vzemi nekaj minut za ustvarjanje. Ne rabiš imeti talenta ali izkušenj, saj ima ustvarjanje različne oblike.
Zapiši svoje misli na papir in jih spremeni v pesem ali načečkaj svoje domače živali po spominu. Vzemi stare papirje in z njih izdelaj kolaž ali pa poslušaj svoje najljubše pesmi in si zraven zapisuj, kaj misliš, da je njihov skrit pomen. Z izražanjem samega sebe lahko prideš do odgovorov, ki jih iščeš, ali pa vsaj zagotoviš svojim možganom premor, ki ga potrebujejo. Ni treba, da je perfektno, niti dobro, mora samo obstajati.
- Zdrava prehrana in hidracija
V stresnih trenutkih se zdi najlažje pograbiti najhitrejši prigrizek, ki ga lahko najdeš, in spiti veliko količino kave ali energijskih pijač, da te spravijo skozi utrujenost. Treba je prioritizirati kakovostno prehrano, saj s tem damo možganom moč, da delujejo pravilno.
Ne pozabi piti veliko vode in pojesti pravega toplega obroka. To ne pomeni, da moraš jesti samo zelenjavo in piti samo vodo, v resnici je ravno nasprotno. Poslušaj telo in to, kaj rabi in si želi; daj sebi možnost dobrega počutja in jej to, kar ti manjka.
- Polepšaj dan nekomu drugemu
Ko si sam v stiski in se ne počutiš dobro, je včasih dobro storiti kaj za nekoga drugega. Napiši prijatelju, če rabi pomoč z opravki, pomagaj babici s pospravljanjem, časti pijačo ali stori majhno dejanje prijaznosti za drugega. S tem nekomu polepšaš dan, hkrati pa sebi pokažeš, da si storil nekaj lepega, in se takoj počutiš bolje. Pomoč drugim je hkrati pomoč tudi samemu sebi.
- Organiziraj svoj prostor
V izpitnem času in tudi po njem se zgodi, da sta soba in okolje naenkrat poplavljena z razsutimi zapiski, zmečkanimi papirji, plastenkami vode in ovitki prigrizkov. Če se ti zdi, da je časa malo in da ga za pospravljanje res nimaš, si vzemi le pet minut, da okolje urediš, in situacija se bo takoj izboljšala. Če je tvoje okolje urejeno, imajo tudi misli čas, da se pomirijo in fokusirajo na to, kaj je pomembno.
- Bodi ponosen nase
V navalu novih obveznosti in drugih tegob lahko izgubimo ponos nase in na svoje delo. Zabrišejo se vsi naši prejšnji dosežki in o sebi se začnemo počutiti slabo. Lahko je biti ponosen nase, ko gre vse v redu in dosežemo vse, kar želimo. Na žalost pa je realnost ponavadi takšna, da nam vse ne uspe tako, kot smo si zamislili. In to je v redu! Znak odgovornosti ni to, da se vržemo v delo, dokler ne izgorimo, in pri tem ignoriramo vse drugo, ampak to, da smo nase ponosni tudi v trenutkih, ko si nismo najbolj všeč, in da vemo, kje so naše meje.
Študij je maraton, ne sprint!
Študijski proces je zasnovan tako, da ti omogoča več izpitnih rokov. To ti omogoča, da si delo razporediš glede na svoje zmožnosti. Če si kakšen izpit prestaviš na naslednji rok to ni konec sveta ali poraz. Poslušaj se, postavi si realne cilje in ne pozabi uživati v poti, ki te vodi do tvojega poklica.
Kaj pa, če je stiska prevelika?
Pri težavah z duševnim zdravjem je pomembno biti odkrit do samega sebe glede tega, ali še imaš nadzor nad svojimi težavami. Stvari, naštete zgoraj, lahko pomagajo pri vsesplošnem dobrem počutju in pomirjanju, vendar so včasih težave enostavno prevelike, da bi jih reševali sami.
V takšnih primerih ne odlašajte in poiščite pomoč zdravstvenih delavcev ali drugih strokovnjakov. Obrnete se lahko na svojega osebnega zdravnika, obiščete študentsko svetovalnico ali se posvetujete s psihologom oziroma psihiatrom. Iskanje strokovne pomoči ni znak šibkosti, temveč odraz visoke stopnje odgovornosti do sebe in svojega zdravja.
S kom se pogovoriti?
Pomen dobrega duševnega počutja študentov , posnetek predavanja izr. prof. dr. Katje Košir in Ane Jerman, spec. klin. psih.
Kontakti pomoči in uporabne informacije
Center Šteker
Vas pri študiju ovira prekomerna raba digitalnih tehnologij?
Center Šteker ponuja brezplačno individualno strokovno pomoč pri spopadanju s težavami prekomerne rabe digitalnih tehnologij. Kako vzpostavite stik?
Svetovalci so vam dosegljivi:
📞 na 031 850 500 (od 9.00 do 15.00 vsak delovnik)
Pogovori se s študentom psihologije
Društvo študentov psihologije Maribor je vzpostavilo podporne aktivnosti, v katerih delujejo diplomanti in študenti 2. stopnje študija psihologije. Svoj čas in znanje želijo posvetiti študentom ter ostalim, ki so se znašli na točki, ko ne vedo, kako naprej ali ko potrebujejo zaupni razbremenitveni pogovor in ne vedo, na koga naj se obrnejo. Brezplačne in zaupne razbremenitvene pogovore nudijo preko e-pošte ali v živo, v pisarni v Mariboru.
Izkoristite podporo društva in se brez strahu obrnite na magistrske študente in diplomante, ki vam bodo z veseljem pomagali in stali ob strani. Za prvi stik pišite na 📧 svetovalnica.dspm@gmail.com. Izbirate lahko med pogovorom v živo ali preko e-pošte. V obeh primerih se ohranja vašo zaupnost.
Želimo vam uspešen zaključek izpitnega obdobja in veliko moči, da premagate izzive, ki vam stojijo naproti.
V svojem trudu niste sami, tukaj smo, da vas podpremo pri doseganju vaših ciljev, zato vas naj ne bo strah prositi za pomoč, ko jo potrebujete.
Poskrbi zase in za svoje duševno zdravje med izpitnim obdobjem
