Martinovo pri nas slovi kot praznik vina, ki ga praznujemo na god sv. Martina. Na ta dan se mošt spremeni v vino. Praznovanja, ki se odvijajo na martinovo, danes potekajo v znamenju praznika vina.

Martinovo je praznik, ki izvira iz starih časov. Takrat so ga sicer praznovali nekoliko drugače. Bogovom so se zahvalili za dobro letino in prosili za ponovitev tovrstnega izobilja tudi v prihodnjem letu. Martinovo je najbolj razširjeno praznovanje v Sloveniji, praznujemo pa ga 11. novembra vsako leto.

Praznik zaznamuje lik priljubljenega svetnika, svetega Martina, po katerem praznik poznamo še danes. Praznovanje martinovega poteka predvsem v znamenju praznika vina, ko je po naportni trgatvi končno čas za uživanje. Do tega dne pijemo mošt, ki pa na martinovo doživi svoj krst in se končno spremeni v pravo vino.

Martinovanje pa že od nekdaj spremlja obilica hrane in pijače, najbolj tradicionalna jed pa je seveda Martinova gos, ki jo lahko pripravimo na različne načine. Martinova gos ima poseben pomen za ta praznik. Zgodba pravi, da naj bi se Sveti Martin skušal izogniti imenovanju za škofa, saj je bil sam skromen mož. Skril naj bi se v jato gosi, ki pa so ga s svojim oglašanjem hitro izdale – zato naj bi se za kazen vsako leto znašle na krožniku. Poleg gosi pa je na martinovo značilna tudi priprava mlincev, rdečega zelja in jedi iz jabolk, v vsakem primeru pa ne sme manjkati mlado vino.

Pomemben in hkrati skoraj obvezen del vsakoletnega martinovanja pa je degustacija mošta in vina. Slovenija je znana po pridelavi odličnih vin iz treh vinorodnih dežel, ki se po kakovosti uvrščajo v svetovni vrh. Veliko slovenskih vinarjev osvaja najbolj ugledne nagrade in priznanja na svetovnih ocenjevanjih.

V vinorodni Primorski najdemo značilna vina, kot so teran, rebula, malvazija, refošk in pinela. Čeprav je Primorska po površini majhna pokrajina, je prva po pridelavi vina v Sloveniji in ima največ nagrajenih vin in vinarjev.

Največja slovenska vinorodna dežela pa je Podravje. Značilna vina za podravsko regijo so šipon, laški rizling, ranina, traminec in modra frankinja. V Mariboru pa že več kot 400 let raste najstarejša trta na svetu, ki vsako leto da do 55 kiligramov rdečega grozdja, iz katerega skrbno pridelajo vino žametna črnina.

Slovenija ima še eno vinorodno deželo – Posavje. Znana je po cvičku, metliški črnini, belokranjcu in bizeljčanu. Cviček je pridelan iz vsaj štirih sort, ima nizko vsebnost alkohola (8-9%) in v zmernih količinah pomaga pri ohranjanju zdravja.

V času martinovanja lahko skoraj povsod naletiš na mlado vino. Če pa ga želiš degustirati kje drugje, kot v restavracijah in gostilnah, ti priporočamo, da obiščeš lokacije, kjer vino pridelujejo. Ena izmed takšnih je kmetija Sanabor na Krasu, kjer lahko degustiraš različne sorte vin. V središču Ljubljane se nahaja vinoteka Movia, kjer ponujejo degustacije izbranih vin iz bogate zbirke. Malo pobrskaj in poišči vinoteko v svoji bližini in si privošči pravo degustacijo slovenskih vin na martinovo!

ZANIMIVO:

Ali si vedel, da je bila steklenica najdražjega slovenskega desertnega vina prodana za kar pol milijona evrov?