Statistični urad RS (SURS) vsako leto pred mednarodnim dnevom mladih objavi podatke, ki nam dajo vpogled v življenje mladih skozi številke. Letošnje statistike se še posebej osredotočajo na primerjavo položaja mladih ob osamosvojitvi leta 1991 in danes.

Najnovejši podatki SURS-a kažejo, da je bilo v Sloveniji v začetku leta 310.000 mladih, starih med 15 in 29 let. Za primerjavo – ob osamosvojitvi Slovenije je bilo mladih kar 430.000 (22,5 %). Glede na najnovejše projekcije prebivalstva naj bi bilo število mladih v Sloveniji najmanjše po letu 2080, ko naj bi jih bilo okrog 280.000. Število mladih se torej ne bo več tako močno zmanjševalo kot se je v vseh letih po osamosvojitvi.

Mladi so zelo heterogena skupina, za katero so značilne nekatere prelomnice v življenjskem ciklu. Nekaj tovrstnih prelomnic izpostavljajo tudi statistični podatki v spodnjem grafu, ki so nastali na osnovi primerjave podatkov iz terenskega popisa v 1991 in tistih iz registrskega popisa v 2018.

Največ mladih opravlja storitvene poklice

Skoraj vsak peti zaposlen mladi je v začetku leta 2018 opravljal delo strokovnjaka ali je delal v storitvenih poklicih oz. kot prodajalec. Več mladih od povprečja je opravljalo poklice za neindustrijski način dela (za 16 %), vojaške poklice (za 15 %), poklice za preprosta dela (za 11 %) ter različne industrijske poklice (za 8 %). Na drugi strani pa sta od povprečja izrazito odstopali dve poklicni skupini. Med mladimi je bilo za 31 % manj kmetovalcev od povprečja, relativno najmanj mladih je opravljalo menedžerske poklice oz. zasedalo visoka uradniška delovna mesta v javni upravi (samo 2,2 % v primerjavi s 5,7 % med vsemi zaposlenimi). Prav večja zastopanost mladih pri političnem odločanju na nacionalni ravni je eden od poudarkov letošnjega mednarodnega dneva mladih.

Mladi na pragu odraslosti

Dohodkovni položaj mladih na pragu odraslosti je primerljiv s položajem nekaj let starejših generacij. Povprečni letni bruto dohodek na zaposlenega 29-letnika je v letu 2018 znašal 17.400 EUR, kar je skoraj 8 % več od mediane. Samo zaposleni z vsaj visokošolsko izobrazbo 1. stopnje so imeli nadpovprečne dohodke. Razlika v dohodkih med zaposlenimi z osnovnošolsko izobrazbo in tistimi s srednješolsko izobrazbo je bila relativno majhna (10 %), medtem ko so imeli zaposleni s terciarno izobrazbo za 28 % višje dohodke od tistih s srednješolsko izobrazbo.

Še več statistik o položaju mladih v Sloveniji pa najdete tukaj

Vir: Mlad.si