Z letom 2022 smo vstopili v evropsko leto mladih. V leto, ki obeta, da bomo mladi stopili v ospredje in v katerem bodo z njimi povezane evropske ideje postale uresničljive. A nikakor ne zgolj v leto, ki bi opustilo svoje vizije po njegovem uradnem zaključku. Deležniki obljubljajo, da bodo ideje evropskega leta mladih živele še dolgo po tem, kar je moč razbrati iz nagovora predsednice Evropske Komisije, Ursule von der Leyen, ki je poudarila, da bo: »Unija močnejša, če se bo bolj zgledovala po naših mladih – po naši „naslednji generaciji“: če bo razmišljujoča, odločna in skrbna. Če bo temeljila na vrednotah in če bo drzna v dejanjih.«

Cilji evropskega leta mladih ne prinašajo koristi zgolj za te. Z vključevanjem mladih v procese odločanja, udejstvovanjem v znanosti in kulturi ter z učinkovitejšim izobraževanjem in prehodom na trg dela se bodo prednosti raztezale tudi znotraj celotne evropske populacije. Za dosego daljnosežnih ciljev si Evropska unija že nekaj časa prizadeva prepoznati mlade kot prioriteto. A zakaj prav leto 2022?

Čeprav je Evropska unija v preteklosti namenila pozornost posameznim področjim, kot so izobraževanje, mobilnost, razvoj in enakost, je leto 2022 posvečeno mladim na sploh. Nedavne raziskave so pokazale, da je med mladimi v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami delež brezposelnih dvakrat višji. Obenem je bilo moč prepoznati željo mladih po še večji mobilnosti v času izobraževanja in prakse ter po pridobivanju praktičnih izkušenj v tujini. Poleg tega se pereči problemi, kot so podnebne spremembe in duševno zdravje dotikajo tudi mladih v Evropi, ki so že nemalokrat pokazali, da želijo izboljšati stanje na teh področjih- tako v teoriji kot v praksi. V času pandemije so se ti in mnogi drugi trendi še dodatno zaostrili. Zaradi staranja prebivalstva so bila mnenja mladih v preteklosti velikokrat preglasovana, v času pandemije pa je oddaljenost od središča dogajanja za nekatere še otežila uveljavljanje pravic. Temu je sledilo leto 2022, ki bo v vlogi evropskega leta mladih poskušala najprej omiliti posledice krize ter hkrati poseči po daljnosežnih ciljih.

Za uresničitev teh si Evropska unija zavzema ne zgolj za lastno angažiranost, ampak spodbuja mlade, da pomagajo oblikovati prihodnost Evrope. Institucije EU si bodo v luči zapisanega v evropskem letu mladih prizadevale za doseganje medsebojne sinergije na problematičnih področjih, po drugi strani pa bodo v luči cilja inkluzivnosti mladih v ospredje postavile njihov glas. Potrebo po tem prepoznava tudi Študentski svet Univerze v Mariboru, ki v sodelovanju s Predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji organizira okroglo mizo, na kateri bo razprava s predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji zajela tematike izobraževanja, kakovostne zaposlitve in prehoda na trg dela ter vključevanja mladih v procese odločanja. Pridružite se ji lahko 28. februarja, ob 16. uri preko orodja MS Teams.

Živa Šuta, študentka na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru


  1. Govor o stanju v Uniji 2021, Evropska komisija. Dostopno na: https://ec.europa.eu/info/strategy/strategic-planning/state-unionaddresses/state-union-2021_sl (pridobljeno 20. 2. 2022).
  2. Report on the results of the Call for Ideas on the European Year of Youth, European Commission. Dostopno na:
    https://europa.eu/youth/d8/sites/default/files/inline-files/Co-creation%20survey%20report.pdf (pridobljeno 20. 2.2 022).
  3. Statistics on young people neither in employment nor in education or training, Eurostat. Dostopno na:
    https://ec.europa.eu/eurostat/statisticsexplained/index.php?title=Statistics_on_young_people_neither_in_employment_nor_in_education_or_training (pridobljeno
    20. 2. 2022).
  4. ALMA, the EU’s new programme to help young people find work abroad, Euractiv. Dostopno na:
    https://www.euractiv.com/section/politics/news/alma-the-eus-new-programme-to-help-young-people-find-work-abroad/
    (pridobljeno 20. 2. 2022).