V tednu od 21. 2.–27. 2. 2022 poteka mednarodni teden ozaveščanja o motnjah hranjenja.

Motnje hranjenja so duševne motnje, ki se pojavijo, ko hrana postane sredstvo za reševanje čustvenih stisk. Telesna teža je le zunanji znak duševnega dogajanja, kot so težke duševne stiske in nesprejemanje samega sebe. Najpogostejše oblike motenj hranjenja so anoreksija, bulimija in prisilno prenajedanje, poznamo pa še ortoreksijo in bigoreksijo. NEDAwareness Week (National Eating Disorders Awareness Week) je letna kampanja za ozaveščanje javnosti o motnjah hranjenja in nudenje podpore posameznikom in njihovim bližnjim.

Pri posameznikih z motnjami hranjenja se pojavijo spremembe v odnosu do hrane, telesa in gibanja. Ves čas se ukvarjajo s hrano, porabo kalorij in telesno težo. Ob uživanju hrane oboleli občutijo strah in krivdo, številke na tehtnici pa vplivajo na njihovo počutje in načrtovanje življenjskih ciljev. Več o motnjah hranjenja in osebni izkušnji nam je na dogodku z naslovom Motnje hranjenja z osebnega in strokovnega vidika zaupala Danaja Lorenčič. Več lahko preberete tudi v njeni knjigi Ana v meni – Moje življenje z anoreksijo.

Študij z motnjo hranjenja je lahko zelo naporen, saj se posamezniki soočajo z motnjami spanja in koncentracije, nihanjem razpoloženja, depresijo ipd., kar vpliva na študijske dosežke in potek študija. V ta namen je na Univerzi v Mariboru na voljo možnost pridobitev posebnega statusa, ki omogoča prilagajanje obveznosti obolelemu.

Kako lahko pomagate vrstniku z motnjo hranjenja?

  • Poslušajte in poskusite razumeti. Ozavestite se o motnjah hranjenja, informacije najdete npr. v zloženki NIJZ Kako razumeti motnje hranjenja.
  • Izognite se svetovanju »Jej normalno!« ali kritiziranju »Škoduješ si brez razloga!«, saj je za ozdravitev potrebna razrešitev duševne krize. Previdno izrazite vašo skrb za zdravje posameznika (npr. Skrbi me zate, ker ješ tako malo).
  • Ponudite praktično pomoč (npr. deljenje zapiskov, spremljanje v knjižnico).
  • V družbi se izognite komentiranju zunanjega izgleda ali telesne teže. Pogovor zapeljite raje v smeri njihovih čustev (npr. Zakaj te skrbi, da boš pridobil na teži? Kaj misliš, da boš pridobil, če boš izgubil telesno težo?).

Poleg nudenja podpore je zelo pomembno, da pravočasno prepoznate znake motenj hranjenja in obolelo osebo spodbudite k zdravljenju, a previdno, kako boste začeli s pogovorom, saj si morda oseba še ne priznava svoje težave in bo pogovor razumela kot napad. Dlje ko ostaja motnja hranjenja neprepoznana in nezdravljena, težje so telesne posledice, ki so lahko življenjsko nevarne ali imajo dolgotrajne učinke na zdravje posameznika. Svetovanje nudijo v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor.

Na Univerzi v Mariboru se v sodelovanju z Društvom študentov invalidov Slovenije trudimo, da bi zagotovili potrebne prilagoditve za uspešno vključevanje tudi študentov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami v pedagoški proces. Stremimo k cilju, da bi se prav vsak študent Univerze v Mariboru počutil sprejetega s strani vrstnikov in visokošolskih učiteljev.