Praznik dela, znan tudi kot prvi maj, je mednarodni praznik delavstva, ki ga 1. maja vsako leto praznujemo v večini držav sveta.
Mednarodni praznik dela, 1. maj, praznujejo ljudje po svetu že od leta 1890, ko je kongres 2. internacionale v Parizu leto pred tem priporočil ta dan za delavski praznik. 1. maj pomeni simbol mednarodne solidarnosti vseh delavcev in je spomin na dogodke, ki so se zgodili v začetku maja 1886 v Chichagu. Delavci so namreč takrat postavili zahtevo po osemurnem delavniku, vendar pa jih je pri tem ovirala policija. V spopadu je bilo ubitih več ljudi, pet delavcev pa je bilo obsojenih na smrt.
Vsakoletne demonstracije na 1. maja v spomin na čikaške dogodke so prerasle v proslave, ki so postale oblika delavskega boja. Za Slovence je bil 1. maj vedno eden izmed najbolj popularnih praznikov, predvsem pa tradicionalnih, ki ga v vseh večjih slovenskih mestih praznujejo že 123 let, od leta 1948 pa je uzakonjen tudi kot državni praznik.
Praznovanje 1. maja se je namreč že z letom 1890 začelo tudi na ozemlju današnje Slovenije; prve proslave so takrat potekale v Ljubljani, Celju, Mariboru, Trstu, Beljaku in Celovcu. Slavnostni pa so bili tudi v rudniških krajih. Praznovanja pa takoj po letu 1890 niso potekala še pod vplivom socialdemokratske stranke, saj je začetek socialističnega gibanja v Sloveniji označen šele z letnico 1896; takrat je bila namreč v Ljubljani ustanovljena Jugoslovanska socialdemokratska stranka.
Praznik delavcev je postal eden najpomembnejših praznikov po drugi svetovni vojni. Kot državni praznik je bil uzakonjen leta 1948. Proslavljali so ga s paradami in množičnimi povorkami, s streljanjem častnih salv, športnimi prireditvami. Še vedno se je ohranil običaj kurjenja kresov na predvečer praznika, na praznika dan pa so se ljudje udeležili množičnih srečanj na tradicionalnih prvomajskih delavskih shajališčih. Večina običajev se je obdržala vse do danes.
