Pomlad je v polnem razcvetu in s tem tudi vse rastline. V današnjem članku sem se odločila, da ti predstavim nekaj idej, kako lahko popestriš svojo solato. Divje rastline naj bi imele več vitaminov in rudnin kot pa kupljena zelenjava. Nabereš jih lahko že kar na sprehodu, vendar pa velja previdnost, da jih nabiraš na travnikih, ki niso gnojeni ali škropljeni s pesticidi.
Na koncu pa te bosta čakala še 2 slastna recepta za okusen namaz iz divjih rastlin. Moj namen je, da ti na kratko predstavim najbolj znane užitne rastline.
- Regrat, Taraxacum officinale
Regrat je ena prvih divjih solat spomladi, užitni pa so vsi njegovi deli. Mladi listi se lahko nabirajo celo leto, med cvetenjem sicer listi postanejo trši in grenki. Cvetove lahko dodamo k solati ali pa naredimo sirup.
- Navadna smrdljivka, Aposeris foetida
Navadna smrdljivka raste v gozdu in je zelo podobna regratu, nekateri jo imenujejo tudi gozdni regrat. Če pomečkaš liste, bo imela značilen vonj po krompirju. Mlade liste lahko nabiramo čez celo leto, na vrhuncu poletja lahko listi dobijo bolj trpek okus. Uporabimo lahko tudi cvetove, saj so bogati z vitamini in rudninskimi snovmi.
- Rman, Achillea millefolium
Rman velja za odličen dodatek k juham, omakam, h kuhanemu krompirju… Lahko ga dodaš tudi k solati ali zeliščni soli. Poznan je kot zdravilna rastlina, saj naj bi rmanov čaj lajšal prebavne krče, omilil napihnjenost in lajšal bolečine v predelu medenice.
- Navadna zvezdica, Stellaria media
Poznana tudi kot Domača kurja črevca, se nabira čez celo leto. Nabiramo le mlade nadzemne dele! Okus nas lahko rahlo spomni na koruzo ali glavnato solato. Lahko jo dodamo med solato, uporablja pa se tudi v kombinaciji s špinačo, namazih ali kuhani hrani. Čaj navadne zvezdice pa naj bi pomagal proti kašlju.
- Tolščak, portulak, Portulaca oleracea
Lahko raste kot plevel na njivah ali pa ga gojimo. Ima mesnato steblo in temno zelene ovalne liste. Rastlino lahko nabiramo vse poletje. Njegove nadzemne dele lahko uporabimo kot dodatek k solati, lahko pa z njim zgostimo juho ali omako. Nekateri ga dodajajo tudi k vloženi zelenjavi. Tolščak ima ogromno omega-3 maščobne kisline in je dober antioksidant.
- Marjetica, Bellis perennis
Nabiramo samo cvetove, ki so polni vitaminov in rudnin. S cvetovi lahko okrasimo solate ali juhe. Drobni cvetni popki so primerni tudi kot dodatek za vlaganje hrane. Cvetovi marjetice imajo podoben okus kot motovilec. Cvetove lahko tudi posušiš za čaj. Marjetica spodbuja presnovo, pomagal naj bi tudi pri bronhitisu in pri prehladu.
- Čemaž, Allium ursinum
Znan tudi kot divji česen. Liste nabiramo v pomladnih mesecih, vendar velja velika previdnost – čemaž lahko zelo hitro zamenjaš s strupenim jesenskim podleskom ali šmarnico. Če nisi prepričan, da nabiraš čemaž, ti nabiranje le tega odsvetujem!
Čemaž lahko uporabiš namesto česna v namazih, dodatek k solati, lahko ga dodaš v kremno juho, sendvič… Prava specialiteta je fermentiran čemaž, ki je uporaben še nekaj mesecev po tem, ko se je sezona končala.
- Kislice, Rumex sp.
Kislic imamo v Sloveniji kar nekaj vrst, zagotovo pa je najbolj razširjena navadna kislica (Rumex acosta). Zelišče in začimbnica je znana že iz starih kuharskih bukev. K solatam dodajamo mlade liste, vendar v manjših količinah. Kislica namreč vsebuje oksalno kislino, in kalijev oksalat, zato z uporabo ne smemo pretiravati.
- Materina dušica ali timijan, Thymus vulgaris
Nabiramo cvetočo rastlino od sredine maja do sredine septembra, izogibamo se olesenelemu steblu. Cvetne vršičke lahko uporabimo kot dodatek k solatam, celotno rastlino pa lahko tudi posušimo za čaj. Timijan blagodejno vpliva na dihala in blaži bolezni želodca, ledvične krče.
- Divji majaron ali navadna dobra misel, Origanum vulgare
Lahko raste kot divja rastlina ali pa ga gojimo na vrtu. Uporabljamo cvetoče vršičke kot dodatek k solatam. Lahko ga naberemo, posušimo in dodamo k zeliščni soli ali kot začimbo. Je manj aromatičen kot gojen origano, ki ima sicer bele cvetove.
- Česnovka, Allaria petiolata
Nabiramo mlade liste in vrhnje poganjke. Rastlina ima izrazit vonj po česnu in je po obliki zelo podobna mrtvi koprivi. Lahko jo uporabimo kot dodatek k solatam, rižotam ali k juham. Najbolj uporabna je surova česnovka, saj s prekomerno kuho izgubi svojo aromo.
- Navadni plešec, Capsella bursa-pastoris
Prepoznamo ga po plodovih, kis o srčaste oblike. Nabiramo stebla s plodovi in vrhnjimi cvetovi. Rastlina ima okus po kreši in rahlo spominja na rukolo, njegova korenina pa spominja na ingver. Cvetovi plešča so rahlo pikantni in zato dobro uporabni pri dekoraciji raznih juh, rižot. Lahko ga tudi mariniramo v orehovem olju in soli. Lahko pa ga pripravimo kot špinačo in zmeljemo v pire, naredimo zelenjavni namaz…
- Kopriva, Urtica dioica
Spomladi nabiramo mlade poganjke. Večina ljudi jo uporablja kot špinačo ali začimbnico za jajčne jedi ali omake. Iz nje pa lahko naredimo tudi čaj, ki spodbuja presnovo in lajša revmatična obolenja. Iz cvetov lahko pripravimo tudi koprivin sok – cvetočo koprivo narežemo na manjše dele in jih za dvanaest ur namočimo v manjšo količino vode in to zaužijemo.
- Ozkolistni trpotec, Plantago lanceolata
Lahko ga nabiramo čez celo leto, uporabni so predvsem listi. Je nevtralnega okusa, po praženju lahko dobi aromo po gobah. Uporablja se kot začimba za mesne ali zelenjavne jedi, prav tako ga lahko dodaš v solato. Iz njega lahko pripraviš tudi zeliščno sol, maslo ali ga dodaš k testeninam. Pripraviš lahko tudi sirup za izkašljevanje ali čaj
- Detelje, Trifolium sp.
Za solato nabiramo mlade liste in cvetove. Nabereš lahko črno deteljo (Trifolium pratense), ki ima cvetove rožnate barve ali plazečo deteljo (Trifolium repens), katera ima bele cvetove. Odlična je tudi lucerna, ki jo lahko gojiš kot kalčke. Detelje lahko uporabiš kot dodatek k solatam ali pa jih posušiš za čaj.
- Škrlatnordeča mrtva kopriva, Lamiuum purpureum
Mladi listi in cvetovi vseh mrtvih kopriv so primerni za divjo solato. Dodaš jih lahko tudi k rižotam ali ajdovi kaši, vendar tik pred koncem kuhanja, saj ima v kuhanih jedeh izrazit okus po gobah. Mrtvo koprivo lahko tudi posušiš in uporabiš za čaj ali pa izdelaš sirup iz cvetov, ki ti v zimskih dneh služi kot obrambo pred prehladi.
SKUTIN NAMAZ Z ZELIŠČI
Doma si lahko pripraviš slan ali sladek skutin namaz. Za oba potrebuješ skuto, kasneje daš v enega sol in v drugega sladkor.
Slani namaz
- Vrtna zelišča – drobnjak, peteršilj, timijan, origano
- Zelišča iz travnika – materina dušica, navadna regačica, rman, marjetica…
Sladki namaz
- Vrtna zelišča – meta, melisa, limonska trava, kamilice …
- Njivsko grabljišče, deteljica, marjetica …
