Danes bom nadaljevala s tematiko, katere sobne rastline so ne samo čudovite, ampak tudi takšne, ki so prijazne pozabljivim študentom in obožujejo, če jih pozabiš zaliti. Ob koncu bom prikazala tudi način, kako se lahko naredi „cutting“ oziroma potaknjenec rastline.

  • Begonija, Begonia

Verjetno ena izmed najbolj trajnih in tradicionalnih sobnih rastlin. Izbiraš lahko med sortami s cvetovi (Begonia cucullata) ali sortami, ki imajo zelo posebne liste (Begonia maculata). Pomembno je, da jih imamo posajene v zračno prst, saj so nagnjene h gnitju korenin.

Lega: potrebuje indirektno svetlobo ali senčen prostor, direkten prostor ji lahko ožge liste.

Zalivanje: zalivamo jo po potrebi: ko se listi rahlo povesijo ali pa, če je zgornji centimeter zemlje suh, takrat jo lahko zalijemo. Nikoli je ne smemo prišiti z vodo, saj lahko splesni.

  • Pilea ali kitajski dolar, Pilea peperominoides

Ima zelo značilen videz, ki si ga zagotovo že opazil v trgovini. Ima ravno steblo in okrogle, kovancem podobne liste. Pilea ne potrebuje veliko pozornosti, zato je odlična izbira za sobno rastlino.

Lega: ima raje svetlejše prostore, vendar ne direktnega sonca. 2-3x na teden jo lahko obrneš, saj se listi obračajo za soncem in svetlobo. Ob slabši svetlobi, se bo rastlina razširila in listi se bodo obarvali temneje zeleno. 

Zalivanje: vsaka 1–2 tedna, vendar vedno poskrbi, da se zemlja posuši, preden ponovno zaliješ. Pri močnejši svetlobi bo zalivanje pogostejše kot pri šibkejši svetlobi.

  • Tilancija, Tillandsia ionatha

Tilancija je rastlina, ki ne potrebuje neposrednega zalivanja, temveč le občasno pršenje, saj nima koreninskega sistema. Je izredno potrpežljiva in trdoživa ter zelo prilagodljiva rastlina. Rastline NE smeš postaviti v prst, lahko jo pričvrstiš na kos lesa ali pa jo z vrvico obesiš na steno.

Lega: svetlo mesto z indirektno svetlobo, ne mara posebej močnega sonca.

Zalivanje: občasno poprši rastlino s postano vodo.

  • Juka, Yucca spp.

Najbolje poznani sobni rastlini sta Y. Gigantea (znana tudi kot Y. guatemalensis in Y. elephantipes) in Y. Aloifolia. Njihova velika prednost je ta, da so zelo odporne na sušo. S starostjo lahko Juka izgubi spodnje liste, in s tem dobi „drevesni“ videz. Z odpadanjem spodnjih listov ni nič narobe, saj je to naraven proces.

Če imaš doma psa ali mačko velja velika previdnost, saj je celotna rastlina strupena zanje!

Lega: svetel prostor in posredna svetloba. Ob premajhni svetlobi lahko pride do počasnejše rasti, medtem ko pri direktni svetlobi lahko listi porjavijo ali pa se pojavijo bele lise.

Zalivanje: zelo občutljive na prekomerno zalivanje, zato jo raje zalivaj 1x tedensko. Pozimi jo lahko zaliješ enkrat na nekaj tednov.

  • Peperomija, Peperomia spp.

Pod tem imenom se najdejo številne hišne rastline, ki so odporne na sušo in zelo nezahtevne za vzgojo. Vse imajo čvrste, svetleče liste in ne zahtevajo veliko pozornosti. So odlična izbira za pisarne, saj dobro uspevajo tudi pod pisarniškimi lučmi.

Med najpogostejšimi vrstami so P. obtusifolia, P. pink lady, P. rugosa in P. argyreia.

Lega: potrebuje srednje močno svetlobo, da ohrani živahne barve liste. Neposredno sonce lahko opeče liste, ob nezadostni svetlobi pa bo rastlina odvrgla večino listov in preostali se bodo obarvali sivo. 

Zalivanje: ne potrebuje pogostega zalivanja. Bolje je, če je peperomija suha kot pa, da je preveč zalita.

  • Monstera monkey leaf, Monstera adansonii

Tropska trajnica in manjša sestra dobro poznane Monstere deliciosa. M. adansonii zelo rada pleza, zato je priporočljivo, da ima oporo (takrat bo imela zares velike liste). Lahko jo imaš tudi kot visečo rastlino.

Lega: indirektna sončna svetloba.

Zalivanje: po potrebi, ko je prst skoraj suha, jo zalij. Ni dobro, da se zemlja popolnoma izsuši, prav tako ni dobro, če so korenine premočene v zemlji.

Razmnoževanje: s potaknjenci – steblo odrežeš ob kolencu, za nekaj tednov postaviš v vodo in ko razvije korenino, lahko presadiš v zemljo.

  • Kalateja, Calathea ornata

Kalateje so znane po tem, da čez noč zavihajo liste in jih zjutraj znova razpnejo. Prihajajo iz tropov, zato potrebujejo veliko vlage in vode ter indirektno svetlobo.

Lega:  veliko indirektne svetlobe. Znak, da je rastlina preveč osvetljena je ta, da proge na listih zbledijo.

Zalivanje: potrebuje vlažno zemljo, vendar ne razmočenih korenin. To pomeni, da jo zalivaš po potrebi 2x tedensko. Ne mara izsušene zemlje, zato jo je treba zaliti, preden se izsuši. Zna biti občutljiva na vrsto vode, najraje ima deževnico ali vodo iz pipe, ki je bila postana (24 ur pustiš vodo in šele potem zaliješ).

IZDELAVA POTAKNJENCEV ZA ZAČETNIKE

Veliko rastlin se lahko razmnožuje s potaknjenci in ker je njihova izdelava preprosta, sem se odločila, da prikažem postopek izdelave potaknjenca pri rastlini Monstera adansonii.

Ker Monstera raste kot trta, ima na voljo več možnosti za novo rast. Novi poganjki se oblikujejo in rastejo s konca najnovejšega lista. In s tem, ko zraste nov list, se formira tudi kolence – na območju kolenca se pri Monsteri formirajo zračne korenine, lahko pa se formirajo tudi prave korenine. Pri drugih vrstah kot so fitonije, pa lahko rastlina prav iz kolenca poganja liste.

Pri izdelavi potaknjencev lahko vzameš več majhnih potaknjencev, s samo 1–2 listoma, ali pa odrežeš potaknjenec s 5–6 listi. Vendar ne glede na to, za katero možnost se odločiš, moraš vedno odrezati na področju kolenca.

  1. Na matični rastlini poiščeš vrh s kolencem.
  2. Na steblu poiščeš kolence in odrežeš  vsaj centimeter pod kolencem. Če bi rastlina imela liste direktno pri kolencu, bi jih moral odstraniti (npr. potaknjenci fitonij).
  3. Odrezan vrh rastline nekaj tednov pustimo v vodi in ko bo korenina dolga 3-5 cm lahko potaknjenec posadimo v lonec z zemljo.