Bliža se zadnji izpitni rok in s tem veliko stresa in napetosti, saj je to zadnji poskus, ko lahko opraviš tisti zadnji obvezen izpit pred vpisom v višji letnik. Kljub očitnemu se je treba ozreti nazaj na preteklost, kaj je pripeljalo do tega, da mi je prvič (ali tudi drugič) spodletelo na izpitu.

Neuspeh je del življenja, iz njega se učimo in rastemo kot ljudje. Brez neuspeha bi vse bilo enostavno, nobena stvar ne bi bila izziv in tako bi tudi vsaka stvar sčasoma postala dolgočasna. Ironija a ne?

Poglejva sedaj na pretekle spodlete poskuse. Včasih nam ne uspe, ker se nismo dovolj učili, včasih pa smo preprosto brez znanja ali imamo slab dan. To ni razlog, da bi se trpinčili. Razmisli, kaj je šlo narobe.

Ugotovi vzrok svojega neuspeha in ga takoj odpravi. Če se nisi dovolj učil, se naslednjič uči na boljši način, kjer več odneseš od študijske ure. Kvaliteta pred kvantiteto, več ni vedno boljše.

Če pa si zmrznil zaradi strahu, izboljšaj svoje tehnike obvladovanja stresa. Najlažji način, kako se umiriš minute pred izpitom je, da narediš naslednjo dihalno vajo:

  1. Počasi vdihni, medtem ko šteješ do štiri.
  2. Zadrži dih, medtem ko spet šteješ do štiri.
  3. Počasi izdihni, medtem ko šteješ do štiri ali več.
  4. Ponavljaj, dokler ne začutiš, da ti srce spet bije počasneje.

Če je šlo le za smolo – naslednjič bo bolje, vendar preglej vsako nalogo in poskrbi, da se ista smola ne bo ponovila. Ko veš, kaj se je zgodilo, se loti dela in načrtuj naslednjo priložnost za opravljanje izpita.

Če kljub pregledu preteklih neuspehov ne najdeš interesa za učenje, se petkrat vprašaj zakaj, da prideš do izvora problema. Poglejva primer: Nimam interesa, da bi se učil za izpite

  • Zakaj? Nimam energije, da bi začel.
  • Zakaj? Nisem razpoložen, da bi začel.
  • Zakaj? Nimam zaupanja, da bom izpit opravil.
  • Zakaj? Ne razumem dobro predmeta.
  • Zakaj? Strah me je postavljati vprašanja med predavanji.

V tem primeru vem, da sem introvertirana oseba, zato bi se moral dogovoriti za zasebno srečanje z profesorjem, da bi razjasnil vsa svoja vprašanja. Nato bi moral bolje razumeti predmet in seveda razviti zanimanje zanj.

Kako se motivirati za učenje (postopek v petih korakih)

1. korak: Pojdi na sprehod

Smešno je, da je to eden najučinkovitejših korakov v procesu, ki pa se mu običajno najbolj upiraš. Ko je treba opraviti veliko dela, se zdi protislovno, da bi vse to pustil za seboj in odšel ven. Zakaj pa bi to storil? Dva pomembna razloga:

  1. Hoja je dobra za tvoje možgane.
  2. Hoja ustvarja produktivni momentum.

Najprej spregovoriva o možganih. Zmerna telesna vadba, kot je sprehod, naredi nekaj stvari:

Prvič, tvoji možgani so v najboljšem stanju za sprejemanje in shranjevanje novih informacij. Raziskave UCLA so pokazale, da vadba spodbuja nastajanje več rastnih hormonov, ki spodbujajo nevroplastičnost ali sposobnost možganov, da oblikujejo nove živčne poti. To je ključnega pomena za tvojo sposobnost učenja in pomnjenja novih stvari.

Kot da to ne bi bilo dovolj, vadba – še posebej vadba na prostem – odlično vpliva na tvojo energijo in raven motivacije. Tukaj je razlog, zakaj:

  • Vadba proizvaja endorfine, kemikalije, ki izboljšujejo razpoloženje in povečujejo motivacijo. Poleg tega v možgane dovaja več kisika, kar pomaga pregnati možgansko »meglo« in dolgotrajno utrujenost.
  • Že 30-minutno gibanje na prostem bo proizvedlo dovolj vitamina D, ki bo povečal tvojo energijo in izboljšal tvoje razpoloženje.

Znanost nam je povedala, da je vadba odlična za naše možgane, vendar pa sprehod povzroči še eno zelo dobro stvar, ki ti bo pomagala prebuditi motivacijo. Ustvarja momentum.

Razmisli o tem takole: če greš na sprehod, se boš počutil, kot da si nekaj dosegel.

Namesto da bi sedel za mizo, se mrcvaril in se počutil, kot da bi moral nekaj postoriti, boš dejansko nekaj postoril. Ko se boš sprehodil okoli ulice in se vrnil k pisalni mizi, se boš počutil že izpopolnjenega in to te bo gnalo naprej k učbenikom in zapiskom.

To deluje iz istega razloga kot postiljanje postelje ali pomivanje posode, ki ti omogoča dober začetek dneva. Ustvarja zagon. Prvi Newtonov zakon pravi: predmeti v gibanju ostanejo v gibanju. Če se odpraviš na sprehod, boš začel svoj produktivni niz, ne da bi se pri tem dotaknil študija.

2. korak: Posveti se eni sami nalogi

Torej prišel si s sprehoda in čas je, da se usedeš in začneš delati. Vendar še ne začni z delom. Najprej izberi eno stvar, na katero se boš osredotočil.

Če izbereš več kot eno stvar, se boš prepustil raztresenosti. Ko poskušaš opraviti več nalog hkrati, te bo mikalo, da bi skočil na naslednjo točko s seznama opravil v trenutku, ko bo prva stvar postala dolgočasna ali težka. To je v človeški naravi.

Namesto tega se pripravi za uspeh in izberi eno stvar, na katero se boš najprej osredotočil. To naj bo manjša naloga, ki je del večje naloge, katero si razdelil na manjše, vzdržne dele. Posveti se ji. Lahko si jo celo zapišeš. Tvoja volja mora biti železna.

Ko si zapišeš cilj, si mu predan. Imaš nekaj, na kar lahko pogledaš in kar te bo spomnilo na tvoj glavni cilj za tisti dan.

Tako boš veliko lažje opravili tisto eno zelo pomembno stvar, kot je učenje za izpit. Ne boš se ukvarjal s tri tisoč drugimi stvarmi. Tvoji možgani se bodo morali osredotočiti le na eno nalogo. Bodi prijazen do svojih možganov in se posveti enemu samemu cilju, preden narediš karkoli drugega.

3. korak: Počisti svoj študijski prostor do nevtralnosti

Naslednja stvar, ki jo moraš storiti, je, da delovni prostor očistiš do nevtralnosti.

Kuharski mojster Anthony Bourdain v svoji knjigi Kitchen Confidential govori o tem, da je čist delovni prostor bistvenega pomena, zlasti v kuhinji:

“Mise-en-place je religija vseh dobrih kuharjev. Ne vmešavaj se v “meez” linijskega kuharja, torej v njegovo postavitev, skrbno razporejene zaloge morske soli, grobo zdrobljenega popra, zmehčanega masla, olja, vina, rezervnih zalog in tako naprej…

Če pustiš, da se tvoj “mise-en-place” poruši, umaže in dezorganizira, boš hitro ugotovil, da se vrtiš po prostoru in kličeš na pomoč … Tako je videti notranjost tvoje glave v tem trenutku. Delaj v čistem!”

Mise-en-place dobesedno pomeni »vse na svojem mestu«. Kot poudarja kuhar Bourdain, se je težko osredotočiti, če tvoj delovni prostor ni čist. Preden nadaljuješ, se znebi vsega, kar ni povezano z nalogo, ki jo opravljaš. Odvrzi odpadke v smeti. Poskrbi, da bo tvoj delovni prostor čist. Zapri dodatne zavihke brskalnika, ki jih ne boš več uporabljal. Če je treba, popolnoma izklopi internet. Ko to opraviš, si pripravljen za pričetek dela.

4. korak: Uporabi »Low Effort Hack«, da začneš

Torej tvoj srčni utrip je povišan. Možgani so bistri. Izbral si eno stvar, na kateri boš delal, si jo zapisal in počistil prostor do nevtralnosti. Kaj pa zdaj? Čas je, da se lotiš dela. Običajno imajo naši možgani veliko odpora proti začetku. Morda te gleda prazna stran in vse, kar si želiš storiti, je prižgati Hollow Knight in oditi daleč, daleč stran od računalnika in učbenika.

V odgovor moraš odpraviti čim več odpora in si olajšati odločitev, da boš začel namesto igranja igre Hollow Knight. To ni tako težko, kot si morda misliš. Tukaj je opisano, kako: Če se učiš za izpit, imaš pozornost kot zlata ribica in ne veš, kje začeti, vzemi svoje zapiske in jih pet minut opazuj. Pet minut lahko počneš karkoli. To velja za vsako nalogo ali učenje, ki ga moraš opraviti. Najprej si zadaj neumno lahke naloge. Ko boš pridobil zagon in se osredotočil, bo težavnost naraščala.

5. korak: Premagaj odlašanje s pomodoro tehniko

Tukaj je način, kako vsakič premagati odpor do učenja:

  1. Nastavi časovnik na petindvajset minut in v teh petindvajsetih minutah opravi le eno nalogo.
  2. Po izklopu časovnika si vzemi petminutni odmor.
  3. Ponovi blok 25/5 še štirikrat.
  4. Vzemi si daljši odmor.

Pomodoro tehnika ne pomaga le odpraviti odpor, saj je delo za 25 minut znosno; sčasoma lahko pomaga tudi izboljšati tvojo pozornost in osredotočenost.

Presenečen boš, kako hitro mine 25-minutni časovni blok in ko boš enkrat v dobrem ritmu, se ne boj ignorirati časovnika in nadaljevati! Bistvo te tehnike je le, da začneš.

Med delom imej ob sebi list papirja. Ko se nečesa zaveš (recimo, da moraš poslati elektronsko sporočilo profesorju, prijatelju ali poiskati recept za čokoladni sufle), to zapiši na list papirja in se vrni k delu.

To ti pomaga odgnati moteče misli iz možganov. Ko jih zapišeš, zmanjšaš potrebo možganov, da si jih zapomnijo, in sprostiš mišice osredotočenosti za nalogo, ki jo opravljaš.

Planiraj nagrado ob vsakem večjem doseženem cilju. Privošči si sproščujoč oddih, kakovostno razvedrilo ali druženje s kolegi. To bo še samo dodatno povečalo tvojo motivacijo.

Motivacijski verzi za piko na i

Nič nas ne spodbudi bolje kot lep citat. Tukaj jih je nekaj:

»Uspeh ni dokončen, neuspeh ni usoden. Pomemben je pogum za nadaljevanje.« – Winston S. Churchill

»Zelo pomembno je, da ne obupate. Samo tako lahko nekaj storiš.« – Stephen Hawking

»Nikoli nisem sanjala o uspehu. Zanj sem delala.« – Estée Lauder

»Uspeh je vsota majhnih naporov, ki se ponavljajo iz dneva v dan.« – Robert Collier

Sklep

Ali te metode delujejo?

Zagotovo.

Vendar upoštevaj naslednje:

Vir motivacije pravzaprav izhaja iz tvoje želje po uspehu. Bolj, ko si želiš uspešno opraviti izpit, bolj verjameš, da je to mogoče doseči. S takšno miselnostjo ne boš nikoli izgubil motivacije!