Letošnji 13. in 15. oktober sta dneva, ki nas opominjata, da so med nami tudi ljudje, ki slabše ali sploh ne vidijo, in hkrati tudi, da je potrebno negovati in skrbeti za svoj vid.

Slepota ali slabovidnost je senzorna motnja, ki se, odvisno od vrste in stopnje okvare, odraža v različni meri kot komunikacijska in gibalna oviranost ter lahko močno in dolgotrajno vpliva na vse vidike življenja, vključno z vsakodnevnimi osebnimi dejavnostmi, interakcijo s skupnostjo, izobraževanjem, delovnimi priložnostmi in možnostjo dostopa do javnih storitev, saj skoraj 80 % informacij sprejemamo s pomočjo vida. Prav zato je pomembno, da si na vseh področjih prizadevamo za dostopnost informacij in storitev ter da smo slepim in slabovidnim pripravljeni pomagati.

Običajen tisk je slepim in slabovidnim pogosto nedostopen, zato je zelo pomembno, da so besedila na voljo v prilagojenih oblikah (povečan tisk, zvočne ali tipne informacije in informacije v brajici) ali da imajo slepi in slabovidni možnost uporabe pripomočkov za branje (povečevalna stekla, elektronske lupe, brajeva vrstica).

Okvaro vida ima četrtina svetovnega prebivalstva in skoraj polovico teh okvar bi lahko preprečili z ustrezno preventivo in pravočasnim zdravljenjem. Slepota ali slabovidnost lahko nastane ob rojstvu, lahko je dedna, lahko je posledica različnih bolezni, genskih značilnosti ali poškodb. Vzroki so torej lahko zelo različni, prav tako pa tudi čas pojava. Slepi ali slabovidni imajo lahko zmanjšano ostrino vida, zoženo vidno polje ali drugo okvaro vidne funkcije.

Slabovidni ljudje vidijo zelo različno: nekateri imajo težave z gledanjem na blizu, drugi na daleč. Nekateri v dobro osvetljenih prostorih vidijo bolje, druge lahko prekomerna svetloba moti. Nekateri uporabljajo različne pripomočke za branje, pisanje in gibanje, nekateri zmorejo brez njih. Niso vsi ljudje, ki nosijo očala, slabovidni. Je pa tudi veliko slabovidnih, ki očal ne nosijo, saj jim le-ta ne izboljšajo vida. 

Izraz slepota se pogosto uporablja za opis hude prizadetosti vida, pri kateri oseba še lahko zaznava določene barve, oblike, orise, kar ji koristi predvsem pri orientaciji in gibanju, vendar se pri večini dejavnosti bolj zanaša na ostala čutila. Lahko pa je oseba tudi popolnoma slepa.

Kadar govorimo o slepoti, najprej pomislimo na belo palico. Bela palica je pripomoček, ki simbolizira osebno neodvisnost slepe osebe in je hkrati opozorilo drugim, da njen uporabnik ne vidi. Slepi se v znanem okolju lahko gibajo samostojno. Pri gibanju zunaj doma po navadi uporabljajo belo palico. Nekaterim je v pomoč tudi pes vodnik. Pri gibanju v okolju, ki ga ne poznajo, potrebujejo pomoč spremljevalca.

Brajica je izbočena pisava, ki slepim in slabovidnim omogoča, da lahko berejo. Osnova brajice je posamezna celica, sestavljena iz šestih pik, ki so razporejene v dva navpična stolpca. Vsaka črka, ločilo, število ali glasbena nota se zapiše z uporabo različnih kombinacij pik. Brajica se bere s tipom, praviloma z blazinicami prstov.

Za prilagoditev študija slepim in slabovidnim študentom imajo študenti na Univerzi v Mariboru možnost pridobitve posebnega statusa, kar omogoča prilagajanje obveznosti študentu. Prav tako na Univerzi v Mariboru sodelujemo z Društvom študentov invalidov Slovenije in se trudimo, da bi zagotovili potrebne prilagoditve za uspešen študij slepih in slabovidnih študentov. Stremimo k cilju, da bi se prav vsak študent Univerze v Mariboru počutil sprejetega s strani vrstnikov in visokošolskih učiteljev.

Kako ste lahko v pomoč slepemu ali slabovidnemu?

  • Ponudite pomoč, vendar je ne vsiljujte. Osebo vprašajte, kako ji lahko pomagate. Če je vaša pomoč zavrnjena, nič hudega!
  • Ko stopate v stik s slepo ali slabovidno osebo, jo pokličite po imenu in povejte tudi svoje ime. Tudi ko odhajate, to povejte.
  • Slepo osebo vodite ali spremljajte tako, da se vas prime za komolec ali ramo. Ne vlecite je za roke in je ne potiskajte pred sabo.
  • Pri gibanju v določenem okolju ali prostoru dajajte slepi ali slabovidni osebi koristna navodila, in sicer vedno glede na smer, v katero je obrnjena. Kazanje in dajanje nejasnih opisov, kot je “tam”, ne bo pomagalo. Povejte ji podrobnosti, npr. »na desni strani so mize, ki so razporejene po dve mizi v petih vrstah«.
  • Ne dotikajte se psa vodnika, kadar ima nadeto vodilo. Takrat je v službi. Tudi sicer lastnika vprašajte, ali ga lahko pobožate. Psu ne dajajte hrane.
  • V prostorih, ki jih uporablja slepa oseba, naj vlada red, prav tako ne premeščajte predmetov.