Napake in neuspehi nas spremljajo v vsakdanjem življenju. Ob tem se lahko odločimo, ali jih bomo dojemali kot »konec sveta«, kot dokaz, da smo »nesposobni«, ali kot pomembno učno izkušnjo. Vsakič, ko nam spodleti, se pojavi priložnost, da se iz situacije nekaj naučimo. Slednje nas lahko okrepi in omogoča, da se razvijamo, izboljšujemo in se v bodoče izognemo podobnim napakam oz. neuspehom.

Vsakdo se je že kdaj soočil z občutki strahu pred neuspehom. Neuspeh je neprijetna izkušnja, ki povzroča občutek strahu in vpliva na posameznikovo obnašanje in njegovo uspešnost. Strah pred neuspehom, ki ovira posameznika pri doseganju cilja, strokovnjaki (npr. Sagar in Stoeber, 2009) imenujejo atihifobija (angl. fear of failure, atychiphobia). ​

Problem se lahko pojavi, ko strah pred neuspehom prevladuje. Zaradi tega se lahko posamezniki zatečejo v perfekcionizem, ali pa ohranijo obstoječe stanj​e »quo« – ne naredijo ničesar in se na tak način izognejo neuspehu. Po drugi strani je iz raziskav (npr. Steel in Klingsieck, 2016) razvidno, da je strah pred neuspehom povezan tudi z akademsko prokrastinacijo, tj. strategija izogibanja aktivnostim (več o tem si lahko preberete v prispevku Prokrastinacija ali kar lahko storiš jutri, lahko tudi pojutrišnjem).

Tudi uspešni posamezniki so izkusili neuspeh. Kaj bi se zgodilo, če bi zaradi neuspeha in strahu pred ponovnim neuspehom obupali in opustili svoje cilje?

➡ Michael Jordan je bil v srednji šoli izključen iz košarkarske ekipe, ker je bil njegov trener prepričan, da ni bil dovolj spreten.

➡ Walt Disney je bil odpuščen iz Kansas City Star, ker je urednik menil, da mu primanjkujejo ideje in domišljija.

➡ Tomasa Edisona so učitelji prepričevali, da je preneumen, da bi se lahko kaj naučil. Spomnite se njegovega reka »Nisem bil neuspešen 10.000-krat – Uspešno sem našel 10.000 načinov, ki ne bodo delovali.« (»I have not failed 10,000 times — I’ve successfully found 10,000 ways that will not work.«).

➡ Albertu Einsteinu je profesor grščine rekel, da iz njega nikoli nič ne bo, nato si je konec gimnazije po neki neprijazni pripombi drugega profesorja pridobil zdravniško spričevalo, izstopil in zapustil šolo.

V nadaljevanju preveri, kako si lahko pomagaš.

Napake in neuspehi imajo pomembno vlogo pri učenju

Vsi si želimo uspeti že v prvem poskusu in pogosto ne razumemo učnega potenciala ob napakah, ki je večji kot ob uspehih. Izobraževalni sistem od študentov ne pričakuje, da poznajo vse odgovore, temveč temelji na učenju novih stvari in spodbuja razvijanje študentov v odgovorne posameznike za učinkovitejše delovanje v družbi.

Delanje in popravljanje napak nas opolnomoči z informacijami o tem, kaj smo naredili prav in kaj moramo izboljšati. Ko naredimo nekaj prav, se počutimo dobro, a le redko razmišljamo in naredimo refleksijo o naših dejanjih. Napake nas torej spodbudijo k analiziranju, refleksiji, iskanju rešitev in napredovanju.

Kako zmanjšati strah pred neuspehom?

👉 Ukrepajte. Strah lahko premagate le, če stopite v akcijo in se premaknete iz situacije, v kateri ste obtičali. Prepoznajte, zakaj vas je strah neuspeha in kako neuspeh vpliva na vaše čustvovanje, razmišljanje in obnašanje.

👉 Zastavite si jasne, manjše in dosegljive cilje. S tem opredelite, kaj želite doseči. Razmislite, ali so vaša pričakovanja realna. V določenih primerih je treba cilje, ki so izven obsega vaših zmožnosti, tudi preoblikovati. Zavedajte se svojih omejitev in jih sprejmite – tudi to je uspeh.

👉 Vztrajajte in oblikujte plan B. Ne obupajte ob prvem neuspehu. Poskusite najti rešitev in prilagodite strategijo za doseganje cilja. Izberite tiste načine, ki vam ustrezajo in delujejo, ter zamenjajte tiste, ki vam ne ustrezajo. Ta proces razmišljanja in odločanja vam bo pomagal, da boste imeli občutek nadzora nad vašimi nalogami, in vas bo motiviral ter dal moč za nadaljevanje. Z oblikovanjem dodatnega načrta pa boste bolj samozavestni pri doseganju ciljev.

👉 Analizirajte potencialne izide. Velika večina posameznikov izkuša strah pred neuspehom zaradi nepoznanega. Zmanjšajte ta strah s premislekom o različnih možnih izidih, ki si jih lahko za boljšo vizualizacijo zapišete. Razmislite tudi o najslabšem možnem scenariju. Na ta način presodite, ali se je smiselno bati neuspeha. 

👉 Sprejmite neuspeh kot del uspeha in bodite sočutni do sebe. Pričakujte, da ne bo šlo vedno vse kot »po maslu« in si dovolite delati napake. Vsak dela napake in če se znajdete na napačni poti, vedite, da lahko vedno najdete pravo pot nazaj. Utrujanje samega sebe zaradi napak vam ne bo pomagalo premagati neuspehe. Spoznanje, zakaj ste neuspešni in učenje iz napak pa vas lahko popelje na pravo pot nazaj. Pustite si čas in predelajte vsak neuspeh, da se iz njega naučite, kaj še lahko izboljšate.

👉 Krepite miselno prožnost (angl. resilience mindset). Za sprejemanje neuspeha kot priložnost za učenje, sposobnost učenja iz neuspeha in nadaljnje prizadevanje za cilje je potrebna praksa. Pomemben vidik ima tudi želja po učenju iz napak. Ponovno opredelite neuspeh, poglejte nanj iz drugega zornega kota in z njim vzpostavite nov odnos. Spremenite vaš način razmišljanja, da boste neuspeh videli kot:

• povratno informacijo – priložnost za učenje in rast,
• lekcijo, saj vam razmišljanje o preteklih neuspehih in iskanje novih rešitev pomaga, da ste bolj odprti do neuspeha,
• premostljiv izziv, ki vam ponuja priložnost za napredovanje in vas ne ovira,
• trenutno situacijo in ne konec vaše poti.

👉 Opredelite uspeh. Ob vlaganju časa in energije v to, da se izognete neuspehu, se lahko zgodi, da pozabite na uspeh. Razmislite, česa si resnično želite in se odločite, ali vas bo strah pred neuspehom resnično oviral pri doseganju ciljev.

👉 Razvijajte svoje potenciale in gradite na preteklih uspehih. Osredotočite se na svojo nadarjenost, ustvarjalnost in dosedanje uspehe (vsi jih imamo, edino včasih med neuspehi pozabimo nanje). Čustveno podoživite svoje uspehe in si predstavljajte, kako bi se počutili, če bi nek cilj, ki si ga želite doseči, že dosegli. Ne omejujte se zaradi napak. Ne pozabite, da ste v zgodnjih letih doživeli številne neuspehe, s katerimi ste se uspešno soočili in jih premagali, da ste danes tukaj in da ste močnejši.

👉 Pripravite se na uspeh. Začnite študirati dovolj zgodaj in sproti. Spremljajte svoj napredek in časovne roke. Zapišite si svoje cilje in se motivirajte za doseganje uspeha. Pravočasno poiščite pomoč in podporo. Ne spreglejte prispevka U​spešen študij je sprotni študij!

​