Verjetno se je kdo izmed vas tekom študija že srečal z izrazom »habilitacija« ali pa »habilitacijski postopek«. Gre za izraz, ki opisuje postopek v katerem nekdo dobi pravico predavati na visokošolskem zavodu oz. fakulteti določene Univerze.

Na vseh javnih kot tudi na mnogih zasebnih visokošolskih zavodih je habilitiranje strokovnjakov iz določenih področij nujno, preden se lahko začne izvajati učna enota oz. pedagoški proces, ki je vezan na te učne enote – torej predavanja, seminarji in vaje. Na Univerzi v Mariboru (UM) ločimo raziskovalne in znanstvene habilitacijske nazive, študentje se pri predavateljih, ki nas poučujejo, večinoma srečujemo predvsem s slednjimi.  

Kakšne habilitacijske nazive poznamo? 

Izobraževalno, znanstveno-raziskovalno, umetniško in strokovno delo na univerzi opravljajo visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci. Nazivi visokošolskih učiteljev so redni profesor, izredni profesor, docent, lektor (za izvajanje jezikovnega pouka), za izvajanje visokošolskih strokovnih študijskih programov I. stopnje pa tudi višji predavatelj in predavatelj. Nazivi visokošolskih sodelavcev so asistent, bibliotekar, strokovni svetnik, višji strokovni sodelavec, strokovni sodelavec in učitelj veščin (npr. učitelj tujega jezika, učitelj športne vzgoje, učitelj glasbenega instrumenta). 

Kako dolgo trajajo habilitacijski nazivi? 

Visokošolski učitelji, z izjemo rednih profesorjev, so izvoljeni v naziv za obdobje petih let. Redni profesorji in znanstveni svetniki so izvoljeni v trajni naziv. Visokošolski sodelavci, z izjemo asistentov, so prav tako izvoljeni v trajni naziv. Asistenti so izvoljeni v naziv za obdobje treh let. Upokojeni visokošolski učitelji in visokošolski sodelavci obdržijo naziv, ki so ga imeli ob upokojitvi. Pred iztekom izvolitvenega obdobja mora posamezni visokošolski učitelj oz. visokošolski sodelavec za ohranjanje svojega habilitacijskega naziva, ki mu omogoča poučevanje na fakulteti, oddati vlogo za izvolitev v višji habilitacijski naziv ali vlogo za ponovno izvolitev v isti habilitacijski naziv, v kateri mora izkazati odličnost pri svojem znanstveno-raziskovalnem, strokovnem in pedagoškem delu. O odobritvi njegove vloge presojajo tako Habilitacijska komisija članice, kot tudi Habilitacijska komisija UM, Senat članice in Senat UM kot tudi Študentski svet članice in Študentski svet UM.  

Kakšna je vloga študentov v habilitacijskem postopku? 

Študentski svet članice poda mnenje o kandidatovi pedagoški sposobnosti in o njegovem odnosu do študentov vsakič, ko predavatelj odda vlogo za izvolitev v višji ali ponovni znanstveni naziv. Strokovna služba univerze pozove v roku 8 dni od prejema popolne vloge kandidata Študentski svet članice k podaji mnenja ter mu dostavi rezultate študentske ankete o dosedanjem delu kandidata. Študentski svet članice na podlagi ankete glasuje o pozitivnem mnenju študentov. V kolikor pozitivno mnenje ni izglasovano, se šteje, da je podano negativno mnenje študentov. Študentski svet članice mora podati mnenje študentov v roku enega meseca od prejema poziva, sicer se šteje, da je mnenje pozitivno. Študentski svet članice mora v primeru izdaje negativnega mnenja le-to podrobno obrazložiti. 

Kandidat ima pravico zoper negativno mnenje vložiti pritožbo na Študentski svet UM. Če Študentski svet UM o pritožbi ne odloči v roku, se šteje, da je odločeno v korist kandidata. Če Študentski svet UM pritožbi ne ugodi, se šteje, da je podano negativno mnenje študentov. 

V kolikor Študentski svet članice ali Študentski svet Univerze poda negativno mnenje o kandidatu, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, rektor univerze posreduje to mnenje Senatu članice ali habilitacijski komisiji Senata univerze. Organa se morata o mnenju študentov izreči z vsebinskimi razlogi, ki morajo biti povzeti v odločbi organa. To je zgolj eden izmed vidikov, ki ga upošteva habilitacijska komisija pri svojem odločanju. 

Če Senat članice oziroma Senat UM ne upošteva mnenja študentov in kandidata izvoli v naziv, lahko rektor na poziv Študentskega sveta UM takšno odločitev organa po nadzorstveni pravici z odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek. 

Zaključek 

Pomembno je, da študentje dosledno in korektno izpolnjujemo študentsko anketo po vsaki opravljeni učni enoti oz. izpitu, prav tako pa svoje konstruktivne pobude in kritike podamo glede pedagoškega dela predavateljev podamo svojim predstavnikom letnika oz. študentskim predstavnikom, ki sestavljajo Študentski svet fakultete, ki jo obiskujemo. Le tako lahko namreč tudi študentje prispevamo svoj del k ohranjanju ustrezne kvalitete in pedagoške ustreznosti visokošolskih učiteljev in sodelavcev, ki poučujejo na fakultetah Univerze v Mariboru. 

Uporabljeni viri: 

https://www.um.si/wp-content/uploads/2022/07/Merila-za-volitve-v-nazive-VSU-in-VSS-UPB-2.pdf

Avtor: D. Š.