Nedavne poplave v Sloveniji so bile izjemno hude in uničujoče, prizadele pa so številne prebivalce. V takšnih težkih trenutkih je izredno pomembno, da se medsebojno podpiramo in razumemo. Vendar pa se lahko v nekaterih primerih pojavijo izjemno hude stiske, ki zahtevajo strokovno pomoč. Bolj kot izgovorjene besede je ključno, da smo drug za drugega na voljo, nudimo praktično, psihološko in socialno pomoč ter seveda upoštevamo navodila pristojnih organov. 

Kako lahko pomagamo drugim v stiski ob poplavah? 

  1. Zagotovimo občutek varnosti in osnovne potrebe  

Najprej je treba poskrbeti za varnost in zadovoljitev osnovnih potreb, kot so zavetišče, hrana, voda in nujna medicinska pomoč. S tem lahko pomagamo k občutku varnosti in obvladljivosti situacije. Z osebo se pogovorimo in ji skušajmo pomagati glede na trenutne okoliščine. 

  1. Poskrbimo za informacije in osnovne vire 

Osebo obvestimo o aktualnem dogajanju, razsežnosti poplav, možnostih za pridobivanje osnovnih virov (pitne vode, elektrike, nastanitve itd.) ter kako pridobiti praktično pomoč pri odpravljanju posledic. 

  1. Vzpostavimo minimalno dnevno rutino  

Pomagajmo pri vzpostavitvi vsaj osnovne dnevne strukture, kar bo prispevalo k občutku varnosti in obvladljivosti. V dani situaciji lahko struktura dneva pomaga zmanjšati občutke zmedenosti. 

  1. Nudimo čustveno oporo 

Poskrbimo za varno okolje, kjer lahko ljudje izrazijo svoja čustva in skrbi, ne glede na to, kako močno so ta. Ne obsojajmo ali vrednotimo njihovih občutij. Ljudje lahko doživljajo različna čustva (strah, jeza, panika itd.), kar je normalno v takšnih razmerah. Pomembno je, da se jim posvetimo, s čimer lahko zmanjšamo občutke osamljenosti. 

  1. Pomagajmo ranljivim skupinam 

Posebno pozornost namenimo starejšim, nosečnicam, otrokom in ljudem, ki so sami. Otrokom razložimo situacijo na razumljiv način, saj je občutek varnosti za njih izjemno pomemben. Uvedemo lahko dnevno rutino, jih potolažimo in smo na voljo za vprašanja. 

6. V primeru izjemno hude stiske ukrepamo takoj 

Če opazimo, da oseba doživlja izjemno hudo stisko, kot so misli na samomor ali panični napadi, je pomembno, da je ne puščamo same. Ponudimo ji psihološko prvo pomoč ali jo usmerimo na strokovne vire pomoči. 

  1. Informirajmo o možnostih strokovne pomoči 

Osebo seznanimo z možnimi viri strokovne pomoči, na katere se lahko obrne v težkih trenutkih, več o tem si lahko preberete v nadaljevanju prispevka. 

Kaj storiti, kadar smo sami v stiski? 

Ko se znajdemo v duševni stiski, je ključno, da se znamo ustrezno odzvati in poskrbeti zase. Tu so trije pomembni koraki, ki nam lahko pomagajo: 

  1. Zagotovimo osnovno varnost in potrebe 

Prvi korak je poskrbeti za osnovne potrebe. Zagotovimo si zavetišče, prehrano, vodo ter nujno medicinsko pomoč, če je to potrebno. Ta korak je ključnega pomena, saj nam omogoča, da se počutimo varne in stabilne v svojem okolju. Ko imamo osnovne potrebe zadovoljene, se lahko bolj osredotočimo na obvladovanje duševne stiske. 

  1. Poskušajmo ohraniti nadzor 

V težkih situacijah, kot so poplave, se pogosto počutimo nemočne in izgubljene. Vendar pa obstajajo področja, na katera lahko še vedno vplivamo. Poskušajmo vzpostaviti rutino, kjer je to mogoče. Morda lahko načrtujemo določene aktivnosti ali se osredotočimo na naloge, ki jih še vedno lahko izvedemo. Tako lahko občutek nadzora nad lastnim življenjem pomaga zmanjšati občutke stiske. 

  1. Sprejmimo svoja čustva 

V težkih trenutkih, kot so poplave, se lahko pojavijo močna čustva, kot so strah, jeza, panika in še druga. Pomembno je, da sprejmemo ta čustva in se o njih odprto pogovarjamo z drugimi. Ne smemo se sramovati svojih občutkov, saj so ti normalna reakcija na izjemno zahtevne situacije. Pogovor z zaupanja vrednimi osebami, kot so prijatelji, družinski člani ali strokovnjaki, nam lahko pomaga razumeti in obvladati ta čustva. 

Za ohranjanje duševnega zdravja v stresnih situacijah je ključnega pomena, da se znamo primerno odzvati in poiskati pomoč, ko jo potrebujemo. S spoštovanjem do svojih občutkov ter z osnovno varnostjo in podporo okolice lahko lažje premagamo izzive, ki jih prinašajo naravne nesreče. 

Kam se obrniti po pomoč? 

Poplave so v Sloveniji pustile globoke rane, ki jih je treba zaceliti tudi na duševni ravni. V teh težkih trenutkih je ključnega pomena, da se zavedamo, da nismo sami in da obstajajo številni viri pomoči za tiste, ki se spopadajo z duševnimi stiskami zaradi posledic naravne nesreče. Spodaj je seznam virov pomoči, ki so na voljo prizadetim in njihovim bližnjim: 

Telefonsko svetovanje 

  1. Center za psihološko svetovanje Posvet 

Telefon: 031 704 707 (vsak delovni dan med 16. in 20. uro). Ta center nudi strokovno svetovanje za tiste, ki se soočajo s težavami zaradi poplav. 

  1. Društvo psihologov Slovenije 

Telefon za psihološko oporo ob poplavah: 080 30 64 (vse dni v tednu med 16. in 22. uro). Klic na to številko je brezplačen. *Telefon bo deloval od 12. 8. 2023 dalje. 

  1. Klic v duševni stiski 

01/520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj). 

  1. Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 

Telefon: 116 123 (24 ur na dan, vsak dan). Klic na to številko je brezplačen. 

  1. TOM telefon za otroke in mladostnike 

Telefon: 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic na to številko je brezplačen. 

Druge oblike pomoči 

  1. Celotna mreža regionalnih Centrov za duševno zdravje 

Kontakti so dostopni na spletni strani Nacionalnega programa duševnega zdravja v Sloveniji – Mira. 

2. Kontaktne številke Centrov za duševno zdravje v trenutno najbolj ogroženih območjih: 

  • Ravne na Koroškem: 02 87 05 313, 051 274 799 
  • Velenje: 03 89 95 467, 03 89 95 608 
  • Celje: 03 54 34 445 
  • Šentjur: 03 746 24 01, 051 378 449 
  • Murska Sobota: 02 62 08 416 
  • Domžale: 01 72 45 141 
  • Škofja Loka (samo za Gorenjsko): 04 5170 108, 04 5170 104, 04 5170 118 

3. Ostale ustanove, ki obravnavajo nujna in krizna stanja: 

  • Psihiatrična bolnišnica Vojnik (dežurna psihiatrična pomoč): 03 780 01 00 (neprekinjeno 24 ur na dan, vse dni v letu) 
  • Psihiatrična bolnišnica Ormož (Ambulanta za nujne prve preglede): 02 741 51 00 (vsak dan od 10.00 do 15.00 ure) 
  • Psihiatrična bolnišnica Idrija (Dežurna ambulanta): 05 37 34 400 (neprekinjeno 24 ur na dan, vse dni v letu) 

V tem času je ključnega pomena, da se obrnemo na te vire pomoči, če se počutimo v duševni stiski ali potrebujemo nasvet pri soočanju s posledicami poplav. Skupaj bomo lažje premagali to krizo in si pomagali na poti do okrevanja. Več informacij je na voljo tudi v priročniku Psihosocialna pomoč po nesrečah in drugih kriznih dogodkih


Uporabljeni viri: 

https://nijz.si/zivljenjski-slog/dusevno-zdravje/prva-pomoc-v-dusevni-stiski-ob-poplavah/ 

https://www.zadusevnozdravje.si/