Kako usklajevati študij z razvojem lastnih idej ter kako vam lahko pri tem pomagajo mentorji in akademski kolegi, lahko preberete v intervjuju s prvim prejemnikom nagrade za prispevek k inovacijski dejavnosti študentom Jakobom Sadarjem.
Kako bi opisali svojo pot kot mladi inovator? Kaj vas je spodbudilo k začetku vaše inovativne poti?
Od nekdaj rad inoviram. Zanima me vse. Kako nekaj deluje, kako je sestavljeno, predvsem pa se mi po glavi ves čas podijo ideje, kako bi nekaj naredil drugače. Konec srednje šole sem se s svojo inovacijo – organsko polirno pasto iz mikroprahov – prijavil na tekmovanje »Moje podjetje«, ki ga organizira »JA Slovenija«, in zmagal. Ura, ki je bila razlog mojega uspeha, je še vedno na častnem mestu pri nas doma. Zgodba je res zelo zanimiva…
Nekaj časa nazaj sem si »izposodil« očetovo drago uro in jo kar takoj opraskal. Nisem vedel, kaj naj naredim, pa sem jo drgnil … en čas s prstom, en čas z nohtom. In ko sem jo drgnil z nohtom, sem ugotovil, da tisti sicer tanek ris na jeklenem okvirju počasi izginja. Ugotovil sem, da je roževina na nohtu pripomogla k manjši škodi na očetovi uri, kar me je spodbudilo k raziskovanju. Prišel sem do izjemne rešitve; naredil sem polirno pasto, ki sem jo poimenoval OPS (Organic Polishing Structure). Je revolucionarna pasta na področju poliranja specialnih orodnih jekel, izdelana iz delov govejih rogov, ki se ponavadi zavržejo kot odpadki v mesno-predelovalni industriji.
Uvrstil sem se na evropsko tekmovanje (JA Europe) in bil v kategoriji Inovativnost in krožno gospodarstvo uvrščen med najboljših pet. Kot najmlajši udeleženec (takrat sem imel 19 let) sem svojo inovacijo pred gospodarstveniki s celega sveta predstavljal tudi na slovenskem paviljonu na EXPO v Dubaju. Moj uspeh je odkril tudi EIT (European Institute of Innovation and Technology) in zdaj sem član njihove Alumni ekipe. Udeležujem se zanimivih dogodkov in konferenc, ki jih organizira EIT, na katerih spoznavam mlade inovatorje in podjetnike, s katerimi delim svoje izkušnje.
Mojo inovacijo in podjetniško naravnanost je prepoznala tudi evropska komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade, ki me je oktobra lani kot edinega predstavnika iz Slovenije povabila v Bruselj. Na sedežu Evropske komisije smo v živahni debati govorili o vlogi nas mladih pri sooblikovanju na področju inovacij in raziskovalne dejavnosti na fakultetah.
Moje sodelovanje s Fakulteto za strojništvo UM se je začelo že konec četrtega letnika srednje šole in se nadaljuje še sedaj, ko sem študent tretjega letnika študijskega programa Mehatronike. Izjemno sem hvaležen za podporo profesorjev, da lahko tudi z njihovo pomočjo nadaljujem raziskave za izboljšanje polirne paste.
Uspešno sodelujem in se povezujem tudi s strokovnimi službami rektorata UM. Ob tem velja izpostaviti aktivno udeležbo in predstavitev na spletnem dogodku ATHENA’s World Intellectual Property Day 2023: »Intellectual property in the innovation eosystem – why is it important?«, ki ga je pripravila Služba za prenos znanja in tehnologij UM v okviru projektov ATHENA European University in Enterprise Europe Network, v okviru katere sem sodeloval kot eden izmed govorcev.
Vsa moja aktivnost in dosežki so botrovali k temu, da je UM prepoznala mojo inovativno in podjetniško angažiranje ter k temu, da so mi kot prvemu študentu letos podelili Rektorjevo listino za prispevek k inovacijski dejavnosti študentov. Od slovesnosti, ki je potekala ob dnevu univerze, je minilo že kar nekaj časa, a se še danes ne zavedam čisto, kakšna čast je to oziroma kakšno nagrado sem dobil.
Kako premagate ovire ali dvome, s katerimi se soočate pri razvijanju inovativnih idej? Kaj bi svetovali študentom, ki se srečujejo s podobnimi izzivi?
Sem zelo pozitivno naravnan in prepričan, da je na koncu vsakega tunela luč. Zato poskušam, preizkušam, testiram, preverjam … 100-krat, če je treba. Moj nasvet sebi in drugim je vedno: »Vztrajaj! Vztrajaj! Če ne uspe v 99 poskusih, stotič zagotovo bo!« Ob tem bi rad poudaril modre misli Richarda Bransona, človeka, ki me znova in znova navduši: »Začeti lastni posel ni le služba. Je način življenja.«
Kako ste našli ravnotežje med študijem in vašimi inovativnimi projekti? Kakšni so bili ključni koraki pri usklajevanju obeh področij?
Ravno letošnji december je tak mesec, ko imam poleg kolokvijev še cel kup drugih obveznosti, kot npr. okrogle mize, sodelovanje na različnih start-up dogodkih in delavnicah. Usklajevanje tega mi predstavlja kar velik izziv. Sem pa tako naravnan, da si naredim urnik na način svoje variante triaže, tj. da si določim, kaj je najnujnejše, kaj lahko počaka kakšen dan ali pa dlje časa. Lahko rečem, da mi upravljanje s časom kar precej leži. In na koncu se potem vse izide. Izobraževanje na področju »mehkih veščin« je po mojem mnenju zelo pomembno, ne le zaradi usklajevanja vseh obveznosti s študijem, pač pa tudi za uspešno podjetniško prihodnost.
Kako vidite vlogo mladih študentov pri inovacijah v današnjem svetu? Kakšen nasvet bi dali tistim, ki želijo prav tako vnesti svoj prispevek v inovativno okolje?
V okolju, v katerem se vrtim – inkubatorji, start upi ipd., smo v večini mladi, ki smo res zelo inovativno naravnani. Včasih imam občutek, da na nek način spreminjamo svet, saj uživamo v tem, kar počnemo oziroma ustvarjamo. Moj nasvet: »Upajte si! Če imate dobro idejo in verjamete vanjo, naredite vse, da jo bo spoznal tudi svet.«
Kako ste se povezovali s podpornimi skupnostmi ali mentorji, ki so vam pomagali pri razvoju vaših inovativnih projektov? Kako vi mislite, da bi lahko spodbudili študente, da poiščejo podobno podporo?
Najpomembnejše je mreženje. Po tem, ko je bil moj uspeh prepoznan, sem se začel udeleževati različnih dogodkov, na katerih sem spoznaval različne ljudi. In vrata so se začela odpirati.
Je pa pomembno, da najdeš podporno okolje. Jaz sem se predstavil inkubatorju Katapult, v katerem so me sprejeli med Akrobate, na kar sem zelo ponosen. Dobil sem svojega mentorja in zdaj razvijam svoj izdelek naprej, z vsemi podpornimi službami, ki jih nudi tak način sodelovanja.
Kateri viri ali priložnosti so vam najbolj koristile pri razvijanju vaših inovativnih idej? Kako bi po vašem mnenju lahko spodbudili študente, da izkoristijo različne možnosti za raziskovanje in inoviranje?
Vse, kar počnem, počnem s strastjo. Pa vztrajen sem, ko si postavim cilj. Mogoče izgleda, kot da je bila pot do tu, kjer sem zdaj, enostavna, taka filmska. A ni čisto tako. Za to je potrebnega veliko dela, odrekanja, padcev, neprespanih noči. A se držim svojega načela in tako bi priporočil tudi ostalim: »Če verjameš vase, če verjameš v svojo inovacijo in če vztrajaš, te svet čaka z odprtimi rokami.«