“Prevajanje poezije je nasprotje od vojne.” – Sarah Maguire
Poezija ima moč, da izrazi neizrekljivo; da zajame čustva; da nas pretrese, potolaži, presune in prenese v drug kraj in čas. Kot ena najstarejših oblik človeškega izražanja je poezija skupna vez med nami in našimi predniki v vseh kulturah in na vseh celinah sveta.
Dan poezije je priložnost, da počastimo pesnike, oživimo ustno izročilo pesniških recitalov, spodbujamo branje, pisanje in poučevanje poezije, spodbujamo zbliževanje poezije z drugimi umetnostmi, kot so gledališče, ples, glasba in slikarstvo, ter dvigujemo prepoznavnost poezije v medijih.
Namen dneva je s pesniškim izražanjem podpreti jezikovno raznolikost in povečati možnost, da se ogroženi jeziki slišijo. Jezikovna raznolikost je pri poeziji izziv, saj je poezijo v veliki meri težko ali celo nemogoče prevajati. Kako ponoviti rimo ali prenesti številne konotacije ene same besede? Morda si že slišal za Williama Wordswortha, Dylana Thomasa, Roberta Burnsa in Williama Butlerja Yeatsa, vendar so tvoja obzorja pogosto omejena na poezijo, napisano v maternem jeziku, medtem ko pesniški glasovi iz oddaljenih krajev niso slišani.
Preberi si izsek iz poslastice generalne direktorice Unesca Audrey Azoulay ob dnevu poezije:
Kot intimna oblika izražanja, ki odpira vrata drugim, poezija bogati dialog, ki spodbuja ves človeški napredek, in je v teh nemirnih časih bolj potrebna kot kadarkoli.
To še posebej velja za domorodna ljudstva, katerih jeziki in kulture so vse bolj ogroženi, zlasti zaradi industrijskega razvoja, podnebnih sprememb in konfliktov. Za te skupnosti poezija igra pomembno vlogo pri ohranjanju jezikovne in kulturne raznolikosti ter ohranjanju spomina.
Delo Joy Harjo, članice ljudstva Muskogee in uradne pesniške lavreatke Združenih držav Amerike, to jasno dokazuje. Njena pesem “Break My Heart” opisuje vrnitev v mesto Okfuskee v zvezni državi Oklahoma, kjer so bili njeni predniki nasilno iztrebljeni in prisiljeni bežati na Zahod v skladu z Zakonom o premestitvi Indijancev iz leta 1830. Zapisala je: “Poezije ne moreš ukalupiti ali je zadržati za mizo […] Zgodovina te bo vedno našla in te ovila v svojih tisočero rok.”
[…] Vsaka pesniška oblika je edinstvena, a vsaka odraža univerzalno naravo človeške izkušnje – našo težnjo po ustvarjalnosti, ki presega vse meje. To je moč poezije.
Kaj je poezija?
Poezija je literarna zvrst, za katero je značilno, da je skozi besedo najbolj izpopolnjena manifestacija občutkov, čustev in razmišljanj, ki jih lahko človek izrazi o lepoti, ljubezni, življenju ali smrti. Kot taka je lahko sestavljena tako v verzih kot v prozi.
Beseda poezija izvira iz latinskega poēsis, to pa iz grškega ποίησις (poíesis), kar pomeni ‘narediti’, ‘uresničiti’.
Prej je bila poezija napisana samo v verzih, ki jih je urejal sklop pravil o skladbi, imenovani metrika. Moderna poezija ta pravila ne upošteva, v njej prevladujejo svobodni verzi, kjer ima avtor popolno svobodo pri urejanju ter iskanju lastnega ritma, brez navez na rime ali metrike.
Kako praznovati dan poezije?
Pisanje poezije
Kako bolje praznovati in promovirati poezijo kot tako, da napišeš eno od svojih pesmi? Če ne veš, kje začeti, najprej poskusi z nečim krajšim. Haiku je preprosta trivrstična pesem, ki ima pet, nato sedem in nato pet zlogov. Haikuji so lahko smešni ali resni in se običajno osredotočajo na naravo. Ko boš to obvladal, se preizkusi v prostem verzu.
Morda pesem svoji skrivni ljubezni?
Branje poezije
Dan lahko obeležiš tudi z branjem poezije. Poišči dela pesnikov, kot so:
- France Prešeren,
- Alojz Gradnik,
- Gregor Strniša,
- Janez Menart,
- Ivan Minatti,
- Srečko Kosovel,
- Simon Gregorčič,
- Tone Pavček in
- Feri Lainšček.
V nadaljevanju lahko prebereš tri pesmi:
Kaj vemo o času? Da gre in mineva.
Je zdajšnji, pretekli, prihodnji in večni.
Nam gleda na ure, ne mara zamude
in teče prehitro, ko skupaj smo srečni.
Najboljši od časov so časi svobodni,
najlepši pa čas, ki porabiš ga zase.
Lahko ga po svoje deliš in sestaviš,
lahko le skomigneš pa rečeš »ne-da-se«.
Zato si želimo več prostega časa,
Več časa za sanje, za ždenje, cartanje,
za urice polne prijetne bližine
in tihe trenutke za samost in branje.
Želimo si čas za otroško veselje,
za družbo, za igro, za noro zabavo,
za možnost, da včasih res gremo po svoje
in polni nemira se zleknemo v travo.
Vse želje so skupne in tudi posebne.
Vsak nosi kaj v srcu, kar drugi ne čuti.
Življenje je čudež in vse je mogoče,
ko ptica mladosti razpira peruti.
(Feri Lainšček: PROSTI ČAS)
Ko hodiš,
pojdi zmeraj do konca.
Spomladi do rožne cvetice,
poleti do zrele pšenice,
jeseni do polne police,
pozimi do snežne kraljice,
v knjigi do zadnje vrstice,
v življenju do prave resnice,
v sebi do rdečice čez eno in drugo lice.
A če ne prideš ne prvič, ne drugič
do krova in pravega kova
poskusi: vnovič in zopet in znova.
(Tone Pavček)
Počasi umira, kdor postane suženj navad,
ki si vsak dan postavlja iste omejitve,
kdor ne zamenja rutine,
kdor si ne upa zamenjati barv,
kdor ne govori s tistimi, ki jih ne pozna …
Počasi umira, kdor beži pred strastmi in njihovimi močnimi emocijami, zaradi katerih se
zasvetijo oči
in znova oživijo osamljena srca…
Počasi umira, kdor ne zamenja življenja,
ko je nezadovoljen s službo ali z ljubeznijo,
kdor se zaradi sigurnosti odreka morebitni sreči,
kdor ne sledi svojim sanjam,
kdor si ne dovoli vsaj enkrat v življenju ubežati pametnim nasvetom …
Počasi umira, kdor ne potuje, kdor ne bere,
kdor ne posluša glasbe, kdor ne najde miline v sebi;
Počasi umira, kdor uničuje lastno ljubezen,
kdor ne dovoli, da bi mu pomagali,
kdor preživi dneve z jamranjem nad lastno smolo ali nad neprestanim dežjem …
Počasi umira, kdor opusti načrt še preden ga poskusi izvesti,
kdor ne sprašuje o tistem, česar ne ve,
kdor ne odgovori, ko je vprašan o tistem, kar ve…
Ne dovoli si počasnega umiranja!
Tvegaj in uresniči želje še danes! Živi za danes!
(Pablo Neruda, Martha Medeiros; prevod: Jože Udovič)
Prilagam še nekaj povezav do poezije:
http://lit.ijs.si/preseren.html
http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U1XDVBQI
http://www.simongregorcic.si/pesmi
Poslušanje recitala
Dan poezije lahko obeležiš še na veliko drugih zanimivih načinov. Namesto branja pesmi si raje oglej recital poezije. Zahvaljujoč spletnemu portalu YouTube imamo danes dostop do najrazličnejših videoposnetkov, zato ti ne bo težko najti recitala poezije, ki te zanima. Recitacija pesmi v živo, zlasti s strani avtorja, ki jo je napisal, je izjemno mogočna. Globina pomena besed se s tem dvigne na povsem drugo raven.
