Učenje je vseživljenjski projekt, pri čemer je pomembno usvojiti znanje o tem, kako se učiti. Na žalost nas v šolah po navadi ne učijo številnih tehnik učenja, ki so lahko zelo učinkovite pri pomnjenju in obvladanju velikega števila različnih informacij.

Katera tehnika je najučinkovitejša, je odvisno od posameznika, saj smo zelo različni in nam ustrezajo različni načini. Za kvalitetno učenje moramo torej najprej dobro poznati sebe in razmisliti, kaj nam najbolj ustreza. Na učenje se je treba pripraviti (opredeliti cilj, organizirati prostor, čas, gradivo ipd.), na koncu pa opraviti kratko retrospektivo o tem, kaj nam je šlo dobro in kaj bi v prihodnje še lahko izboljšali. 

Hkrati moramo razviti svoje optimalne strategije za učenje. Teh poznamo več vrst. Med motivacijsko-čustvene sodijo npr. strategije za umirjanje, zbranost, pozornost, zbujanje interesa, osveščanje počutja. Kognitivne strategije vključujejo poznavanje ciljev učenja, obvladovanje metod in tehnik učenja (npr. hitro branje), načrtovanje časa, pisanje zapiskov (npr. miselni vzorec), tehnike pomnjenja itd. 

Pomnjenje je ena izmed človekovih najpomembnejših lastnosti. Spomin nam omogoča hranjenje informacij in njihov ponoven priklic v zavest, ko jih potrebujemo. Zanimiv podatek, ki ga lahko uporabimo v svojo prid, je, da je odstotek pomnjenja informacij glede na način pomnjenja je sledeč: 

Branje = 10% 
Poslušanje = 20% 
Gledanje = 30% 
Poslušanje in gledanje = 50% 
Govor in pisanje = 70% 
Razlaga in delo = 90%  

Preberite si nekaj nasvetov, kako lahko pomnjenje izboljšamo: 

1. Usmerite pozornost 

Večja pozornost omogoča globlje dojemanje pomenov in v možganih pusti močnejšo sled. Snov je bolj razumljiva in smiselna, povezave so lažje, pomnjenje je boljše. Najpomembnejše informacije si pri učenju pustimo za začetek ali konec, saj je tako največ možnosti, da si jih zapomnimo. 

2. Osmislite informacije 

Za ljudi je značilno, da prejete informacije spremenimo tako, da so za nas bolj smiselne.  

3. Ne zanemarite čustev 

Lažje si zapomnimo dogodke, ki ustrezajo našemu razpoloženju. Odprtost za učenje in spretnosti učenja so bistvenega pomena za kakovostno življenje in aktivno delovanje vsakega posameznika v sodobnem svetu.  

4. Poiščite asociacije 

Asociacije nam pomagajo iskati po spominu. Več asociacij kot jih povežemo z določeno snovjo, lažje si jo zapomnimo. Najbolj nam pomaga, če se spomnimo okoliščin, ki so spremljale naše učenje (vonj, prostor, barva, zvok, okus, občutki).  

5. Organizirajte novo snov 

Vsak posameznik si novo snov organizira po svoje, zapomni si jo tako, da jo po določenih zakonitostih in osebni logiki organizira v vzorec, mrežo spomina.  

6. Izoblikujte predstave 

To so miselne podobe, ki nastajajo izven dejanskih okoliščin, ki bi zbujale čutne dražljaje. Predstave so izjemno pomembne, saj imamo zmožnost predstavljanja, ki je neomejena, vsi ljudje, poleg tega pa se spomin z razvito sposobnostjo predstavljanja nekajkrat izboljša, saj predstava okrepi asociacije in povezave. Predstave so lahko vidne, slušne, čutne, vohalne, gibalne in okušalne. 

Vaja dela mojstra 

Naenkrat si lahko zapomnimo od 5 do 7 informacij, kar pomeni, da je potrebna večkratna refleksija oziroma ponavljanje, da si nekaj zapomnimo. Tudi tu, kot pri ostalih veščinah, velja pregovor, da vaja dela mojstra. Tako da le veselo na delo in vso srečo pri prihajajočih kolokvijih in izpitih!