1. decembra obeležujemo svetovni dan boja proti aidsu. To je dan, ko si pripnemo rdeče pentlje, simbol osveščanja o nevarnosti AIDS –a, in vam podelimo kondome. Letos bomo današnji dan obeleževali nekoliko v okrnjeni obliki, a vas kljub temu pozivamo »Pripnimo si rdečo pentljo, na daljavo«!
Kaj je AIDS?
AIDS (v angleščini acquired immune deficiency syndrome) ali tudi sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti, je napredovala oblika okužbe, ki jo povzroči virus človeške imunske pomanjkljivosti ali na kratko HIV (v angleščini human immunodeficiency virus). Klasični potek okužbe s virusom HIV ima več obdobji: obdobje mrka, akutni retrovirusni sindorm, klinično mirno obdobje, napredovanje v aids in aids.
Obdobje mrka je prva faza takoj po vnosu virusa v telo, to traja kak teden. V tem času ni mogoče dokazati okužbe z nobeno virološko metodo, prav tako pa ne more priti do prenosa okužbe na drugo osebo. Virus se nato začne hitro razmnoževati, a imunski sistem v tem času še ne uspe razvit imunski odgovor na okužbo. HIV izkorišča za pomnoževanje specifične in izredno pomembne celice našega imunskega odziva (T celice pomagalke). Pomnoževanje povzroči nepopravljivo škodo, za vedno izgine do kar 80% teh celic v telesu, zato imajo osebe okužene s HIV-om veliko slabši imunski sistem. Pomnoževanje virusa se eksponentno veča, razseli se po celem telesu. 3 do 6 tednov za okužbo pride do akutnega retrovirusnega sindroma, ki je v resnici posledica imunskega odziva na okužbo. Tu se pojavijo prvi znaki in simptomi, ki se kažejo kot :
- povišana telesna temperatura,
- povečane bezgavke,
- boleče mišice,
- glavobol,
- slabost,
- driska,
- rdeči izpuščaji,
- plitve razjede na koži ali v ustih,
- glavobol itd.
V fazi klinično mirnega obdobja pride do ravnotežja med koncentracijo virusa in celic imunskega sistema. V tem obdobju so bolniki brez znakov, a kljub temu bolezen napreduje. Imunski sistem vedno bolj propada in se razvije končna oblika, aids. Osebe z aidsom so veliko bolj izpostavljene resnejšim potekom okužb, ki sicer ne bi povzročile pri normalnem imunskem sistemu znakov ali pa bi bili ti blagi. Smrt po navadi nastopi ravno zaradi zapletov okužb.
Okužba s HIV je neozdravljiva, a jo lahko dobro obvladamo in preprečimo napredovanje v resnejše obolenje. Z ustrezno in predvsem pravočasno terapijo lahko bolniki dočakajo skoraj normalno življenjsko dobo, hkrati pa dober nadzor okužbe omogoča kakovostno življenje.
Najpomembnejša je preventiva, torej da z varnim spolnim odnosom preprečimo prenos okužbe. V primeru nezaščitenega spolnega odnosa s HIV pozitivno osebo je možna zaščita z zdravili v obdobju 72 ur. Obstaja tudi zaščita pred izpostavitvijo, torej ko neokužena oseba zaščitno prejema nekaj zdravil, ki jih sicer uporabljajo za zdravljenje.
Kako se virus prenaša?
Virus HIV se prenaša preko neposrednega stika sluznice ali krvi s telesnimi tekočinami, ki vsebujejo HIV (npr. kri, sperma, nožnični izcedek, predsemenska tekočina in materino mleko). Do okužbe najpogosteje pride pri spolnih odnosih (analnih, vaginalnih ali oralnih), pri stiku z okuženo krvjo – transfuzijah krvi, z uporabo okuženih podkožnih igel in prenosu z okužene matere na otroka med nosečnostjo, med porodom ali med dojenjem.
Epidemiologija v Sloveniji
V letu 2020 je bilo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) do 20. 11. 2020 zabeleženih 28 novih diagnoz okužbe s HIV (6 žensk in 22 moških), kar je najmanj v zadnjih 10 letih, in 5 osebam so diagnosticirali aids. Ocenjuje se, da v Sloveniji živi 1.000 oseb z virusom HIV od katerih jih petina ne ve za okužbo.
Testiranje
Vaš osebni zdravnik vam lahko odvzame kri in vas naroči na brezplačno testiranje. Testiranje se izvaja v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, na Oddelku za nalezljive bolezni in vročinska stanja, ambulanta za AIDS in druge spolno prenosljive bolezni, na Ljubljanski ulici 5. Ambulanta obratuje ob ponedeljkih od 10 do 12h. Za več informacij lahko pokličete na (02) 321 26 57.
