Izbira teme za magistrsko, doktorsko ali dodiplomsko delo je lahko težavna naloga, vendar je lahko po svoje tudi zelo vznemirljiva. Diplomsko delo je tvoja priložnost, da se poglobiš v temo, ki te zanima, in prispevaš svoj del v mozaik novega znanja na svojem področju. Če si želiš izbrati pravo temo zate, začni s t. i. »brainstormingom« o možnih temah, ne da bi te pri tem skrbelo, ali so ideje dobre ali ne. Nato zoži teme glede na izvedljivost in tvoje osebne preference. Nazadnje začni konkretneje raziskovati, da boš iz ideje nato lahko oblikoval dobro raziskovalno vprašanje za diplomsko nalogo.
Marsikateri študent se znajde v nezavidljivem položaju absolventskega staža, ne da bi vedel, kaj bo predmet njegovega raziskovanja. Da bi se temu izognili, je priporočljivo, da o temi diplomske naloge začnete razmišljati vsaj leto dni prej. Tako boste imeli primeren čas za razmislek in pripravo vsega potrebnega. Za začetek se vprašajte, ali boste naslov diplomske naloge izbrali iz seznama ponujenih tem ali boste naslov diplomske naloge določili sami. Od te prvotne izbire je marsikaj odvisno, saj gre za različno težavni poti. Vsaka ima svoje prednosti in slabosti, v nadaljevanju vam zato predstavljamo še 4 pomembne usmeritve, ki vam bodo pomagale pri odločitvi za temo vaše diplomske naloge.
1. Ugotovi, kaj te zanima ali navdušuje
Za študij na tem programu si se najbrž odločil z razlogom, zato se je smiselno spomniti, katere teme so te na tvojem študijskem področju še posebej privlačile. Že od začetka študija si je smiselno beležiti tiste razprave ali vprašanja, ki v tebi vzbujajo zanimanje. Med branjem ali med poukom poskušaj prepoznati in ujeti tiste trenutke, ob katerih si postavljaš dodatna in bolj poglobljena vprašanja o predelovani snovi ali temi. Zapiši si jih v zvezek ali v svoj mobilni telefon. Poskusi nato izraziti svoje misli o tej temi, tako da jih zapišeš ali posnameš na posnetku s svojim glasom. Če boš zatem ugotovil, da morda po vsem tem obstaja kakšna tema, na katero se vedno znova sklicuješ, si že na zelo dobri poti, da odkriješ svojo želeno temo za raziskovanje. To je prvi in praviloma tudi največji korak v procesu iskanja teme.
2. O svojih idejah debatiraj s sošolci in prijatelji
Največje ideje niso izumi genijev, ki bi delovali v izolaciji. Znanje je v veliki meri odvisno od sodelovanja in dialoga. Zato se ne počuti slabo, če se nečesa ne moreš domisliti sam – redkokdaj kdo to zmore. Namesto tega se skušaj raje pogovarjati z ljudmi o svojih interesih, tudi če so ti še vedno zelo splošni. Pogovori se s sošolci kot tudi s profesorji. Vprašaj jih, ali morda že vedo kaj o tej temi in ali ti lahko dajo kakšne usmeritve ali priporočila. To ti bo pomagalo zožiti tvoje zanimanje in opredeliti morebitna vprašanja ali vrzeli pri iskanju tvoj teme.
3. Čimprej stopi v stik s profesorji na tvoji fakulteti
Čeprav je pogovor s sošolci zelo pomemben, ti močno svetujem, da se že zelo zgodaj pogovoriš z vsaj nekaj profesorji, tudi ko še nimaš ničesar prav zares v mislih. Profesorji ti lahko namreč dajo odlične napotke in ti pomagajo ugotoviti, s kom bi lahko sodeloval, kaj boš raziskoval in katera so tista zanimiva in manj raziskana ali celo neraziskana področja tvoje želene širše teme. Če še ne veš na katerega profesorja se lahko obrneš, lahko na spletni strani oddelka/katedre preveriš njihova raziskovalna področja in poiščeš, kdo se ukvarja s temami, ki so najbližje tvojim lastnim interesom. Lahko povprašaš tudi študente višjih letnikov ali absolvente, če vedo, kateri profesorji bi ti lahko pri tem pomagali.
Piši jim tudi po elektronski pošti, pri čemer jim na splošno razloži, kaj te zanima, in jih prosi za sestanek v času njihovih uradnih ur. Z njimi se pogovori tudi o svojih širših interesih. Pogovor lahko začneš preprosto že s tem, da jih povprašaš po njihovih bibliografskih referencah ali da postaviš konkretno vprašanje ali o določeni temi. Poudari še, da poskušaš zožiti temo diplomske naloge, pri čemer ti bodo profesorji verjetno lahko svetovali oz. dali predloge in ideje. Tudi če profesor ni primeren za tvojo temo, te lahko usmeri ali ti pove, kdo na oddelku bi lahko bil za to najbolj primeren. Običajno so profesorji res pripravljeni pomagati, zato se ne boj pogovora z njimi.
4. Študijske obveznosti izkoristi za razvijanje svojih interesov
Svetujem ti, da poskusiš čimbolj izkoristiti študijske obveznosti za razvijanje vprašanj s tistih področij, ki so ti najbolj blizu. To ti bo pomagalo raziskovati in ožiti področje raziskovanja, ki te zares zanima. To ti bo prav tako dalo priložnost, da preučiš vso literaturo povezano z izbrano temo. V nemalo primerih se je namreč ena majhna naloga v semestru izkazala za odlično temo diplomske, magistrske ali celo doktorske naloge. Zato vsekakor ne podcenjuj majhnih nalog tekom študija. Iz majhnega navdušenje se lahko sčasoma razvije velika strast.
Tema diplomske naloge pa je prav tako pomembna, kot je pomemben mentor, ki ti bo pomagal na poti do diplomiranja. Vzemi si čas za premislek in ne raziskuj nekaj, kar te ne zanima, saj lahko to postane bolj mučno, kot bi bilo zares potrebno. Izbrana tema diplomske naloge naj bo zato čim bližje tvojemu ožjemu področju zanimanja, še posebej, če boš izbiral naslov iz nabora tem, ki so jih razpisali profesorji. Vsekakor skušaj pretehtati pozitivne in negativne strani vseh možnosti, ki se ti ponujajo in odlična tema ter naslov diplomske naloge ti zagotovo ne uideta.
