Učne strategije oz. tehnike za učinkovito učenje so uporabne metode za učenje tako pri predšolskih otrocih, osnovnošolcih, dijakih kot tudi študentih. Z izvajanjem različnih učnih tehnik lahko učno izkušnjo prilagodiš svojim osebnim preferencam in potrebam, kar lahko izboljša tvojo sposobnost, da si zapomniš nove informacije in jih tako dlje časa ohraniš v spominu. 

Kaj so učne strategije? 

Učne strategije ali učne tehnike so različni pristopi k učenju novih informacij. Učenci začetniki v nižjih razredih, srednješolci, študenti v višjih letnikih in drugi imajo lahko koristi od spoznavanja različnih učnih stilov. Obstaja veliko različnih pristopov k pedagogiki in učnemu procesu, zato je pomembno, da preizkusiš različne strategije in najdeš tisto, ki ti najbolj ustreza. Nekdo se lahko na primer nauči tujega jezika s tradicionalnim poučevanjem v razredu, drug pa se mora potopiti v drugo kulturo. Noben od teh pristopov ni boljši od drugega – je le drugačen. 

Zakaj preizkušati različne učne tehnike? 

Razumevanje, kako se najbolje učiš, je oblika metakognicije (zavedanje lastnih miselnih procesov in miselnih navad). Dokler ne preizkusiš vsaj nekaj različnih strategij, je težko ugotoviti, kateri način učenja je zate najboljši. Vsak posameznik je edinstven primer, ko gre za reševanje problemov in učenje novih informacij, zato je razumljivo, da bo vsak imel drugačen način učenja, ki je najboljši za njegove namene. 

Raziskave na področju izobraževanja potrjujejo idejo, da so lahko različna učna okolja in stili ugodni za določene vrste študentov. Da bi študentje ostali zavzeti, morajo imeti občutek, da lahko premagajo vse učne razlike ali izzive pri usvajanju novega gradiva. Od učenja v srednji šoli do študija določenega predmeta na fakulteti morajo biti učenci tako izpostavljeni številnim strategijam, da ugotovijo, kako se najbolje učijo. 

10 učinkovitih strategij učenja 

Učenje je dostopnejše, če poznaš pravo strategijo zase. Tukaj ti zato predstavljamo deset možnih učnih strategij, ki jih lahko preizkusiš pri pripravi na katerega izmed prihajajočih izpitov.   

  1. »Viharjenje možganov« o različnih rešitvah 

Skupaj s profesorji ali sošolci oblikuj več hipotez o tem, kako lahko rešiš posamezno izpitno nalogo ali problem. To lahko na primer pomeni uporabo vizualnih metod poleg bolj tradicionalnih pisnih metod. Ta strategija pomaga razvijati konkretne in abstraktne miselne sposobnosti, ki so potrebne za reševanje matematičnih problemov, argumentiranje stališča v esejih in pri drugih nalogah. 

  1. Spodbujanje skupinske razprave  

Ko sodeluješ pri razpravi v predavalnici, črpaj iz učnih zmožnosti vseh sošolcev, hkrati pa jim ponujaj svoje. Ta pristop sodelovalnega učenja lahko vključuje pogovor z manjšo skupino učencev ali sodelovanje v pogovoru s celotnim letnikom. Smisel takšnega skupinskega dela je, da vidiš, kako razmišljajo drugi, in da ti to lahko pomaga pri učenju in reševanju nalog. 

  1. Poišči uporabo v resničnem svetu  

Eden od načinov za spodbujanje ohranjanja spomina je  aktivno sodelovanje v resnični življenjski situaciji, v kateri bi uporabil na novo pridobljeno spretnost ali znanje. Če se želiš na primer naučiti drugega jezika, lahko sodeluješ z osebo, ki tekoče govori ta jezik, in z njo odigraš igro naročanja hrane v restavraciji. S tovrstnim igranjem vlog lahko na realističen način vadiš svoje znanje jezika, preden ga uporabiš v resničnem svetu. 

  1. Osredotoči se na najtežji problem 

Uporabi vso svoje predhodno znanje in učne spretnosti, da se osredotočiš na zate najtežje vsebinsko področje. Ta bolj osredotočena učna strategija se najbolje obnese, kadar moraš zares izpopolniti določeno spretnost ali znanje. 

  1. Ponavljaj informacije in vaje na različnih težavnostnih stopnjah  

Za uporabo te kognitivne strategije za boljše učne rezultate pri vajah poskusi menjati ravni težavnosti. Ta oblika prepletanja ti lahko pomaga vključiti stare spretnosti z novim znanjem. Učenci jezikov naj se na primer preizkušajo v bolj osnovnem sklanjanju in besedišču, medtem ko poskušajo osvojiti bolj zapletene slovnične spretnosti. 

  1. Redno se preizkušaj in testiraj 

Pogosto preverjanje znanja je lahko učinkovito kot oblika vaje za pridobivanje znanja. Ta strategija ti pomaga pri kratkoročnem pomnjenju stvari in ustvarja neke vrste simulacijo dejanskega izpita ali drugih oblik preverjanja znanja.  

  1. Vzemi si odmore, da povzameš pridobljene informacije 

Med vsako učno nalogo si vzemi trenutek, da povzameš vse nove koncepte ali informacije v učnem gradivu. Z uporabo lastnih besed, s katerimi opišeš snov, pa lahko izboljšaš razumevanje prebranega in snov še bolj utrdiš v svoje misli in spomin. Pomagajo lahko tudi odmori, med katerimi se preprosto sprostiš in pustiš, da se informacije sproščajo, kar je oblika samoregulacije ali efektivnega učenja (dobro počutje v učnem procesu). 

  1. Poskusi to, kar si se naučil, razložiti še drugi osebi  

Ta interaktivna metoda učenja se je izkazala kot dvojno učinkovita učna strategija. Ko se nekaj naučiš, je namreč ponovna ponovitev tudi to, da snov poskusiš naučiti še nekoga drugega. Ta proces razvijanja informacij ti bo pomagal doseči lastne učne cilje, vaditi veščine kritičnega mišljenja in dodatno utrditi razumevanje med poučevanjem druge osebe. V okviru strategije učenja s poučevanjem, daj drugi osebi priložnost, da postavlja vprašanja odprtega tipa, ki bodo tako njej kot tudi tebi pomagala pri učenju in pomnjenju informacij ter konceptov.  

  1. Uporabi mnemotehniko 

Mnemotehnike so tehnike pomnjenja. Lahko so besedne, številske ali vizualne. Pri pomnjenju si pomagamo z asociacijami, vizualizacijo in umestitvijo. Vsak si ustvari mnemotehniko, ki je najboljša zanj. Zaradi različnega znanja, izkušenj, učnega stila, iste stvari asociiramo z zelo različnimi stvarmi. Zato si vsak izdela mnemotehniko, ki mu najbolj ustreza. Pomembno je, da te različne besedne zveze, ki si jih ustvariš za pomoč, spominjajo na besede, ki si jih moraš zapomniti. Pri tem se ti ni potrebno ozirati na slovnične pravilnosti, saj so tudi tujke in popačenke del dobrih asociacij. Primer znane mnemotehnike je »Ta SuHi ŠKaFeC PuŠČa« za nezveneče nezvočnike – izpustiti je treba samoglasnike, da vemo, da se pred vsemi navedenimi soglasniki uporabimo predlog s. 

  1. Kombiniraj različne učne stile 

Preizkusi več tehnik aktivnega učenja in jih združi v en sam slog, ki ti najbolj ustreza. Nekateri to metakognitivno strategijo imenujejo dvojno kodiranje, saj ljudje, ki uporabljajo to strategijo, uporabljajo dva ali več sklopov spretnosti hkrati. Po želji lahko uporabljaš tudi zgolj dele posameznih tehnik in tako ustvariš novo in tebi najbolj prilagojeno učno tehniko.