Pravo je znanstveno področje, ki ga mnogi nikakor ne morejo povezati s športom. Vendar pa se tudi ti dve področju prekrivata in prepletata.

Tako imenovano »športno pravo« se je v pravnem svetu pospešeno razvilo v zadnjih letnih. K temu sta do prispevala predvsem razvoj profesionalnega športa in konflikti med udeleženci mednarodne športne skupnosti. Spori na tem področju lahko nastanejo med katerikolimi subjekti tega posla (na primer med nacionalnim športnim telesom, tekmovalci, moštvi, sponzorji, zastopniki, trenerji, komercialnimi medijskimi subjekti, prireditelji, javnostjo in drugimi). Razlog za pridobivanje pravne veljave športnega prava pa je moč predvsem iskati v avtonomnim športnih organizacijah, ki si oblikujejo svoja pravila.

Izraz »športni spor« zajema široko paleto sporov, kljub temu pa se tesno stika z drugimi tradicionalnimi pravnimi področji kot so odškodninsko pravo, davčno pravo in tudi delovno ter pogodbeno pravo. Tako lahko nekatere izmed športnih sporov uvrščamo med pogodbene spore (na primer: spor, ki nastane med športnikom in sponzorjem) druge spore pa tudi med kazenske spore (na primer: uporaba dopinga).

Na področju športnega prava deluje tudi Zavod za športno pravo Sport Lex. Le ta spodbuja razvoj in boljše poznavanje športnega prava v slovenskem in mednarodnem prostoru. Zavod Sport lex prireja tudi mednarodno tekmovanje imenovano SLAM (Sports law arbitration moot). Tekmovanje je namenjeno študentom prava. Le tem omogoči poglobljeno udejstvovanje in tekmovanje v eni izmed mlajših pravnih vej.  

Blaž Tomažin Bolcar, eden izmed članov Zavoda za športno pravo Sport lex, nam je povedal, da je tako tekmovanje letos potekalo prvič. Tekmovanje so organizirali z namenom dviga prepoznavnosti te pravne panoge med študenti. Pove, da sodelovanje v takšnem tekmovanju od študentov terja ustrezno organizacijo dela, študij pravil mednarodnih organizacij, študij prakse pred različnimi arbitražnimi oziroma disciplinskimi organi in ustrezno raven pravne pismenosti oz. argumentacije ter strukturiranega ustnega nastopanja.

Kot dodano vrednost, ki jo udeleženci takega tekmovanja pridobijo pa g. Tomažin Bolcar navede vpogled v proces pred arbitražnim organom in neprecenljivo mnenje oziroma oceno arbitrov, ki ga tekmovalci pridobijo v ustnem delu tekmovanja.

Letos je zmagovalna ekipa na tekmovanju SLAM ekipa študentov Pravne fakultete Univerze v Mariboru v sestavi: Stefan Danojević, Leon Lah, Žan Mom in Valentin Tratnik pod vodstvom doc. dr. Petre Weingerl.

V nadaljevanju si lahko preberete tudi kratek intervju z udeleženci tekmovanja.

Zakaj ste se odločili za udeležbo na tekmovanju

Leon: Ker tekmovanje vedno predstavlja poseben izziv, vložen trud pa se tako ali drugače tudi poplača.

Valentin: Zaradi zanimive tematike, ki je tekom študija žal nismo uspeli spoznati in zaradi dejstva, da sodelovanje na tekmovanjih razširja obzorja in kompetence.

Če bi moral izpostaviti zgolj eno stvar, ki ti jo udeležba na tekmovanju da,  bi rekel da je to ….

Leon: Širjenje obzorij.

Valentin: Izkušnje.

Ste morda imeli tudi mentorstvo? Če ja, kdo je bil mentor in kako je mentor pripomogel k pripravah na tekmovanje?

Da, naša mentorica je bila doc. dr. Petra Weingerl, ki nam je povedala za tekmovanje in hkrati tekom tekmovanja pomagala z nasveti in usmerjanji. Za mentorstvo smo ji tudi izredno hvaležni.

Lahko na kratko opišete kako je tekmovanje potekalo? Kako so potekale priprave?

Tekmovanje se začne s prejetjem primera, ki ga ekipa preuči. Sodelujoče ekipe nato lahko postavijo »clarification« vprašanja, kjer s pomočjo odgovorov na ta vprašanja ekipe dobijo izboljšan vpogled v primer. Nato se začne pisati pisni del, ki vzame časovno največji zalogaj. Po oddaji pisnega dela ekipe čakajo na rezultate, kjer se ugotovi ali se napreduje ali ne. Za ugotovitev nadaljnjega  poteka tekmovanja pa pozivam študente, da se na tekmovanja prijavijo tako, da ugotovijo s prve roke kako zgleda tekmovati v zaključnem delu.

Je bilo naporno zbrati ekipo štirih nadobudnežev?

Presenetljivo ne, vsi štirje »nadobudneži« so se zbrali hitro, če ne kar ekspresno.

Imate morda kakšno anekdoto, ki se je pripetila med pripravami na tekmovanje?

Definitivno, zaključni del tekmovanja je bil dvakrat prestavljen zaradi COVID – 19 situacije vendar, kot govori vsem znan slovenski pregovor, da se na dobre stvari splača čakati!

Tekmovanj ste se udeleževali že pred covid-19. Kako je bila izkušnja udeležbe na tekmovanju drugačna sedaj, ko so v veljavi vsi varnostni ukrepi, napram tekmovanjem pred zdravstveno krizo?

Definitivno je bila to neka nova izkušnja. Poleg ustaljenih ustnih zagovorov v tribunalih, ki potekajo po raznoraznih učilnicah in sobah po vsem svetu je zagovarjanje svoje stranke iz lastnega doma nekaj čisto drugačnega. Medtem ko zanašanje na spletno povezavo lahko povzroči določene preglavice, moramo v tem najti tudi pozitivne lastnosti, kot recimo, da domače okolje pripomore k večji samozavesti in odločnosti, saj si v okolju, ki ti ni tuj.

Vsekakor pa se vsi v ekipi strinjamo, da so tekmovanja v živo bolj zaniva, saj ti poleg bolj življenske izkušnje omogočajo spoznati nove ljudi iz celega sveta, se z njimi povezati in tkati prijateljstva, ki lahko trajajo zelo dolgo. Pri tem seveda ne smemo pozabiti izpostaviti tudi poslovnih možnosti, ki jih ponujajo srečanja s priznanimi mednarodnimi arbitri, profesorji, odvetniki ipd.

Za konec zmagovalna ekipa še dodaja: »Ne bojte se zgrabiti bika za roge, premagajte svoje strahove in gradite na sebi. Vložen trud vam lahko pomaga pri osebni rasti in brušenju takšnih ali drugačnih veščin. Nenazadnje pa s tem naredite korak pred konkurenco in ste gotovo bolj privlačni za potencialne delodajalce.«

In sedaj, ko je tukaj novo študijsko leto, je čas, da na kakšnem tekmovanju, sodeluješ tudi ti!