Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) ali hiperkinetična motnja (HM), kot je poimenovana v slovenski medicinski terminologiji, se kot pojem pojavlja šele približno 50 let, čeprav so bili simptomi prvič opisani že v drugi polovici 18. stoletja.

ADHD je motnja, ki se izraža s tremi glavnimi simptomi, kot so znižana pozornost, psihomotorični nemir in impulzivnost, simptomi pa vplivajo na človekovo celostno funkcioniranje na kognitivnem, akademskem, emocionalnem, socialnem in vedenjskem področju. Ponavadi se diagnosticira na začetku šolanja in je pri moški populaciji pogostejša kot pri ženski. Še vedno pa ostane velliko primerov nediagnosticiranih. Dolgo časa je veljalo mnenje, da je ADHD nevrološka razvojna motnja, ki z adolescenco izzveni, kar pa ne drži. Dve tretjini otrok z ADHD v otroštvu prenese motnjo v odraslost. V odraslosti se impulzivnost pogosto zmanjša, predvsem pa je razlika glede na otroštvo ta, da se odrasli z motnjo bolj ali manj naučijo živeti.

Natančen vzrok za razvoj ADHD še ni znan, celostno gledano pa do nastanka motnje pride zaradi prepletanja več dejavnikov, kot so genetski dejavniki, nevrofiziološki, nevrokemični, dejavniki okolja in psihosocialni dejavniki. Najpogostejši izzivi, s katerimi se soočajo osebe z motno ADHD so pomanjkanje pozornosti, hiper pozornost (intenzivna pozornost, usmerjena na določeno stvar, zaradi katere se posameznik popolnoma izgubi v času), impulzivnost (značilna so nepremišljena dejanja, npr. nakupi, ki si jih težko privoščijo ali kršitve prometnih predpisov), neorganiziranost in težave v postavljanju prioritet, težave z upravljanjem časa (odlašanje pri pomembnih opravilih, zamujanje, ignoriranje rokov), pozabljanje, ki ga ljudje pogosto zamenjujejo za brezbrižnost, pomanjkanje motivacije, antisocialno vedenje (laganje, kraja, pretepanje), na splošno manj zdrav življenjski slog (manj gibanja, več sedečih aktivnosti, povečana telesna teža, prenajedanje, pogosta uporaba alkohola in nikotina), težave na akademskem področju (nižje ocene, ponavljanje letnika, disciplinske kazni), težave na delovnem mestu (imajo več konfliktov z nadrejenim, zamujajo, delo opravijo površno, večkrat zamenjajo delovno mesto), težave s partnerskimi odnosi (pogosteje menjajo partnerje), utrujenost (pojavi se zaradi hiperaktivnosti in težav s spanjem), težave s samopodobo.

Zdravila za ADHD ni, vendar pa so s strani zdravnika predpisana zdravila v kombinaciji z vedenjsko-kognitivno terapijo (VKT) učinkovita oblika obvladovanja simptomov ADHD. Poleg redne obravnave je pomembno tudi učinkovito uravnavanje stresa, zdrava prehrana in dovolj spanja, da je telo pripravljeno na spoprijemanje z vsakodnevnimi izzivi.

Kljub izzivom, s katerimi se odločajo osebe z ADHD, pa je potrebno izpostaviti tudi njihova močna področja, ki bi jih bilo potrebno vzpodbujati in razvijati, kot so energičnost, spontanost, kreativnost in inovativnost, poglobljena osredotočenost na nekaj kar jih zanima, zato bi se dobro znašli kot prodajni zastopniki, lastniki manjšega podjetja, natakarji, kuharji, učitelji, reševalci, zdravstveni delavci, novinarji, računalničarji, inženirji, športniki, umetniki.

Študij osebe z ADHD je lahko zelo naporen, saj se posamezniki lahko soočajo z raznolikimi in številnimi težavami, ki vplivajo na študijske dosežke in potek študija. V ta namen je na Univerzi v Mariboru na voljo možnost pridobitve posebnega statusa, ki omogoča prilagajanje obveznosti takšnemu študentu.

Kako lahko pomagate vrstniku z ADHD?

  • Omogočite jim ustaljeno rutino.
  • Zmanjšajte motne.
  • Pomagajte jim pri organiziranju in načrtovanju dela.
  • Pomagajte jim, da se osredotočijo na svoje cilje.
  • Spodbujajte jih k zdravemu življenjskemu slogu.
  • Spodbujajte njihove interese in jih pomagajte usmeriti na področje študija ali v zaposlitev.

Na Univerzi v Mariboru se v sodelovanju z Društvom študentov invalidov Slovenije trudimo, da bi zagotovili potrebne prilagoditve tudi za uspešno vključevanje študentov z ADHD v pedagoški proces. Stremimo k cilju, da bi se prav vsak študent Univerze v Mariboru počutil sprejetega s strani vrstnikov in visokošolskih učiteljev.